Ulice tajvanske prestolnice je v soboto preplavilo okoli milijon ljudi, na čelu s predsednikom države Chen Shui-bianom, ki so od Kitajske zahtevali umik nedavno sprejetega protiodcepitvenega zakona. Peking se je odzval z opozorilom Taipeju. Poleg tega je uradno sporočil, da bo vztrajal pri spornem zakonu in izrazil zaskrbljenost, da se Tajvan vse bolj nagiba k razglasitvi uradne neodvisnosti. V tem primeru namreč protiodcepitveni zakon predvideva uporabo sile za zadušitev teh teženj.
"Skrajni zagovorniki neodvisnosti Tajvana zlonamerno sprevračajo pravna načela in poskušajo zavesti tajvanske državljane ter tako ustvariti nova trenja med Tajvanom in Kitajsko," so kitajske oblasti sporočile po državnih medijih.
Tajvanska največja opozicijska stranka, Kitajska nacionalistična stranka (KMT), ki nasprotuje odcepitvenim težnjam otoka, pa je napovedala, da bo v ponedeljek v Peking poslala posebno delegacijo, ki naj bi se s kitajskimi oblastmi pogovarjala o tem, kako končati pet desetletij trajajoča nasprotja med Tajvanom in Kitajsko. Njeni pripadniki se protesta niso udeležili. "Ne strinjamo se s protestom, ker so Chenove separatistične dejavnosti Kitajsko prisilile v sprejem tega zakona," je dejal predstavnik KMT Chang Jung-kung.
Obisk tajvanske delegacije na Kitajskem je izjemnega političnega pomena, saj bo to prvi stik med KMT in kitajskimi oblastmi po letu 1949, ko je takrat kitajska nacionalistična vlada pod vodstvom KMT zbežala na Tajvan, ker je izgubila kitajsko državljansko vojno. Obnovitev sodelovanja med KMT in Pekingom bi lahko ponovno vzpostavila komunikacijski kanal med Tajvanom in Kitajsko, saj Peking zavrača dialog s tajvansko vladajočo stranko, Napredno demokratsko stranko (DPP), ki se zavzema za samostojnost otoka.
Tajvan in Kitajska sta ločena od leta 1949, vendar v Pekingu vztrajajo, da je Tajvan del Kitajske. Tajvan, uradno imenovan kitajska republika, ima trenutno diplomatske vezi s 25 večinoma manjših držav, medtem ko ga več kot 160 držav obravnava kot kitajsko provinco.
