Pentagon: Kitajski bombniki se 'verjetno' usposabljajo za napade na ZDA

Kitajska aktivno razvija svojo floto bombnikov in "verjetno" usposablja svoje pilote za napade na Združene države Amerike in zavezniške tarče v Tihem oceanu, piše v najnovejšem poročilu Pentagona.

Poročilo, sicer namenjeno ameriškemu kongresu, prav tako omenja, da se je Kitajska v zadnjih treh letih hitro širila na območja, kjer so dejavni njeni bombniki. Pentagon trdi tudi, da je Kitajska razvila več scenarijev vojaških operacij proti Tajvanu, od zračne in pomorske blokade do izkrcanja, katerega cilj bi bila zasedba otoka.

Tovrstna akcija bi bila sicer verjetno politično tvegana in napačna, saj bi okrepila nacionalistična občutja v Tajvanu in sprožila nasprotovanje mednarodne skupnosti, še dodajajo.

ZDA, ki nasprotujejo vsakršni spremembi statusa quo, ko gre za Tajvan, imajo z otokom dvoumne odnose, z njim na eni strani nimajo diplomatskih vezi, a mu po drugi strani prodajajo orožje in z njim tudi gospodarsko sodelujejo.

Udarili bi lahko na otok Guam

Kitajski bombniki H-6K so lani prvič prileteli v bližino japonskega otoka Okinava, ki gosti več kot polovico od 47.000 ameriških vojakov na Japonskem. Uradni Peking bi lahko še naprej širil območje delovanja zunaj prve otoške verige in udaril ameriške oz. zavezniške sile v Tihomorskem oceanu, vključno z več tisoč kilometrov oddaljenim Guamom, ameriškim ozemljem v Mikroneziji, kjer je nameščenih približno 7000 ameriških vojakov, piše v poročilu.

Prva otoška veriga okoli Kitajske je območje, ki ga Peking razume kot svoje območje delovanja. Vključuje Japonsko, Južno Korejo, Tajvan in Filipine.

Poročilo še dodaja, da Kitajska leta 2017 zase ni terjala novih ozemelj v Južnokitajskem morju, da pa je še naprej razvijala svojo vojaško infrastrukturo na spornih otokih, ki jih je zasedla. Gre za polotok Paracel ter več drugih otočkov in čeri v otoški verigi Spratley.

Peking lani za obrambo namenil 190 milijard dolarjev

Po ocenah Pentagona je imela kitajska ljudska armada leta 2017 190 milijard dolarjev visok proračun, kar je za 154,3 milijarde dolarjev višja številka od tiste, ki jo je objavil Peking. A gre tudi za precej nižjo številko od 700 milijard dolarjev, kolikor jih je za letni proračun Pentagona namenil kongres.

Kitajska vojska je sprožila obsežen program modernizacije, katere cilj je "voditi in dobiti vojne" – kot je to opisal kitajski predsednik Ši Džinping.