Hu Jintao, ki je na Havaje prispel iz Singapurja, se je v Honoluluju udeležil slovesnega obeda, ki so ga pripravili njemu v čast, in položil venec na spomenik žrtvam japonskega napada na Pearl Harbor leta 1941. Hu, ki bo jeseni na kongresu Kitajske komunistične partije najverjetneje nasledil sedanjega predsednika Jiang Zemina, bo še danes odpotoval v New York, kjer se bo srečal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom, v torek pa še z gostiteljem, ameriškim podpredsednikom Dickom Cheneyem.
Skrivnostni Hu Jintao se je na turnejo v ZDA odpravil v trenutku, ko so odnosi med velikima silama znova napeti. V ameriških časnikih, ki se sprašujejo Who is Hu? (Kdo je Hu), strokovnjaki za kitajska vprašanja manj kot šest mesecev pred odločilnim kongresom ne znajo odgovoriti na to vprašanje. "Hu je zelo premišljen in ima izreden spomin," je povedal neki diplomat, ki ga pozna že dlje časa. Po njegovih besedah je Hu dober poznavalec mednarodnih razmer, a precej nespreten, kar se tiče gospodarstva.
Po scenariju, ki si ga je zamislil Deng Xiaoping že v začetku 90. let, bo Hu nasledil Jianga na čelu komunistične partije, marca prihodnje leto pa še na položaju predsednika države. Da ne bi ogrozil svojih možnosti za nasledstvo, Hu, ki ga nekateri imenujejo "modernistični aparatčik", skrbi za prilagoditev svojega profila, predvsem zato, da ne bi ostal v senci sedanjega predsednika.
Hu Jintao je v 80. letih vodil podmladek komunistov, v letih 1988-1992 je bil prvi mož Tibeta, nato pa je vodil osrednjo partijsko šolo. Hu se doslej ni uveljavil na mednarodnem prizorišču. Po izvolitvi na položaj podpredsednika leta 1998 je sicer obiskal Latinsko Ameriko, Afriko, Bližnji vzhod, Japonsko in Južno Korejo, lansko jesen pa se je odpravil na svojo prvo veliko turnejo po Rusiji in Evropi.
Ameriško-kitajski odnosi so se v zadnjih tednih naglo poslabšali, predvsem zaradi ameriške napovedi krepitve obrambe Tajvana pred morebitnim kitajskim napadom in uvrstitve Kitajske na seznam možnih tarč ameriškega jedrskega napada. To za Hu Jintaa ne bi smela biti ovira, da ne bi z bodočimi sogovorniki v Washingtonu vzpostavil dialoga, ki bo zagotovil nadaljevanje normalnih odnosov na obeh straneh Pacifika, ocenjujejo oblasti v Pekingu.
CIA spet svari pred napadi
Visoki predstavnik ameriške osrednje obveščevalne agencije (CIA) James Pavitt je na predavanju na univerzi Duke v Severni Karolini nedavno izjavil, da je nov teroristični napad na ameriške cilje neizogiben. Kot je v govoru 11. aprila, ki ga je CIA objavila šele v soboto, poudaril Pavitt, kljub najboljšim protiterorističnim prizadevanjem vprašanje ni, "ali bo prišlo do novega terorističnega napada, temveč, kdaj bo do njega prišlo".
Po Pavittovem mnenju popolna obramba zaradi številčnosti potencialnih ciljev in sovražnika, ki je pripravljen umreti, ne obstaja. Kot je dejal, bi vzpostavitev popolne obrambe zahtevala ukinitev številnih državljanskih pravic, ki so temelj ameriške družbe, in vzpostavitev sistema, ki po njegovem mnenju "obrambe ne bi bil vreden".
Pavitt, ki je pri centralni obveščevalni agenciji pristojen za tajne operacije, je obenem zavrnil obtožbe, da CIA ni predvidela terorističnih napadov 11. septembra lani. CIA je vedela, da mreža Osame bin Ladna načrtuje velik napad, zaradi previdnosti Al Kaide pri rekrutiranju svojih članov in pripravi operacij pa o njem ni mogla izvedeti več, je poudaril Pavitt. Obenem je potrdil, da CIA po umiku sovjetskih sil leta 1989 ni nikoli popolnoma zapustila Afganistana in da je ves čas aktivno zbirala informacije.
