Več kot 1000 kitajskih kamer: prepoznavajo obraze, tablice, celo obnašanje

"Leta 2015 se je v Beogradu zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl otrok. Krivec za nesrečo je pobegnil, javnost je zahtevala zadoščenje pravice. Veliko število policistov je mesece iskalo namige in morebitne dokaze in na koncu so spoznali, da je osumljenec pobegnil na Kitajsko. Srbski policisti so pristopili h kitajskim kolegom in jih prosili za pomoč ter predali slike osumljenca. Ti so nato v samo treh dneh s pomočjo nove tehnologije za prepoznavanje obrazov osumljenca odkrili in aretirali. Srbski policisti so bili navdušeni, saj so sami še vedno uporabljali analogno tehnologijo in način pregleda posnetkov, medtem ko so na Kitajskem uporabljali najnovejšo tehnologijo." Kar ste prebrali, ni policijsko poročilo, ampak uvod v uradno razlago Huaweievega sistema za nadzora ljudi v mestih Safe City (Varno mesto).

Huawei je eno največjih kitajskih podjetij, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo. V preteklosti so jim že večkrat očitali, da prepogosto sodelujejo s kitajskimi oblastmi. Te imajo skoraj popoln nadzor nad internetom in tudi ljudmi, saj se kitajska komunistična oblast boji za svoj obstoj in prihodnost. Protesti in upor v Hongkongu so zadnji v vrsti incidentov, ki nakazujejo pravi obraz kitajskih oblasti glede sodelovanja z disidenti in tistimi, ki se ne strinjajo z njihovo politiko. Skupaj se je zbralo skoraj dva milijona ljudi, kar so največje demonstracije, odkar je Hongkong znova pod kitajsko oblastjo. Podobni incidenti se dogajajo v Avstraliji, Vietnamu in drugih državah, kjer ima kitajska interese. Four Corners je pred kratkim objavil dokumentarni film o političnem podkupovanju in pritiskih v Avstraliji, ki razloži, da Kitajska tudi v drugih državah ne mara negativne podobe.

Kitajski 'veliki brat' vidi vse

Safe City je bil že uporabljen tudi na Kitajskem proti lastnim državljanom, a ne tistim, ki bi morili, ropali ali pretepali, ampak tovornjakarjem, ki so protestirali proti visokim cenam goriv in arbitrarnim taksam, ki jih ovirajo pri vsakdanjem delu. Kitajske oblasti so se odzvale po že znanem programu: zaprtje profilov družbenih omrežij, prepoved objav v zvezi s protestom na družbenih omrežjih, medijska blokada. Če bi vprašali 1,3 milijarde ljudi, ali kdo ve, da poteka protest, ne bi vedeli, o čem govorite. "Vse spletne strani v vseh regijah takoj zbrišite novice, objave in profile glede vsedržavnega protesta tovornjakarjev. Preiščite vsako luknjo. Povečajte nadzor. Preprečite pisanje o protestu v tujini," se je glasil ukaz, ki so ga uspeli pretihotapiti v tujino.  V drugi fazi so s pomočjo programov prepoznavanja obrazov in kraje profilov družbenih omrežih aretirali vse, ki so protestirali. Ne Kitajci ne svet ni niti vedel, da je protest obstajal. V nadzoru je po mnenju Jamestown Foundation sodeloval tudi Huawei in to ravno s Safe City sistemom, ki ga imajo nameščenega v več kot 230 mestih in 90 nacionalnih ali regionalnih oblasteh.

Za razliko od večine nadzornih sistemov, ki potrebujejo človeško roko, da jih upravlja, je Safe City avtomatiziran. Huawei ne pove točno, kako sistem deluje, kako je povezan in varen pred zunanjimi vplivi, vemo pa, da uporablja nekaj "zanimivih" orodij: prepoznavanje "nenavadnega" obnašanja, prepoznavo obraza in registrskih tablic. Sistem prepozna, kje se oseba giblje in kdaj, s pomočjo biometrične banke podatkov bi tako v teoriji lahko tudi sledili ljudem in njihovemu življenju. Naročnikom in državljanom ne povedo vsega, kar sistem zmore, predvsem ne, kako je povezan s sistemi na Kitajskem.

Na Kitajskem so sicer že pred časom uvedli poseben sistem, s katerim ocenjujejo vedenje svojih državljanov ter jih na podlagi dobrih ali slabih ocen nagradijo ali kaznujejo. Prekrški so lahko najbolj banalni, njihove posledice pa zelo hude. Številni so ostali brez kreditov za hiše, 180 dni niso smeli kupiti letalske vozovnice, sesti na vlak ali brskati po internetu. Kitajske oblasti se zelo trudijo, da uporabijo vso možno tehnologijo, da bi nadzorovali državljane in njihovo razmišljanje – tukaj nastopi tudi Huawei. Narašačajoči kitajski srednji razred, ki pogosto tudi potuje, počasi opaža, da svet ni takšen, kot so jim predstavljali doma, zato komunistične oblasti na Kitajskem in v tujini stopnjujejo pritisk.

Prve kamere v Beogradu

Huawei je se najprej ponašal s projektom v Beogradu, a so stran in objave za novinarje kasneje odstranili. Stran je še vedno dostopna preko spletnih arhivov in zdaj lahko sledimo zanimivemu sosledju dogodkov. Če smo zgoraj videli, kako so srbski policisti prišli do programa, zdaj vidimo, da je hitro po dogodku že obstajal "predstavitveni projekt", ko je Huawei na ulice Beograda namestil devet kamer, in sicer na stavbo ministrstva za notranje zadeve, nakupovalnega centra, stadiona in policijske postaje. V času testiranja so rešili vse tehnične in tudi druge zaplete, policisti naj bi bili navdušeni in leta 2016 je Srbija podpisala strateško partnerstvo s Huaweiem za izgradnjo Safe City sistema v Srbiji. Huawei je do danes že naredil več projektov ali pripravil dogovore po Evropi, in to v manjših mestih v Franciji in Nemčiji. Beograd je tako prvo večje mesto.

Huawei po podpisu strateškega partnerstva s Srbijo preide v fazo 1, ki je predvidevala namestitev več kot 100 HD kamer in pametnega video nadzornega sistema za 60 lokacij po Beogradu. Prav tako so preuredili nadzorni in podatkovni center. Danes tako v Beogradu uporabljajo sisteme za infrardeče prepoznavanje registrskih tablic, aktivacijo "spornih" elementov, sistem za prepoznavanje postopanja, odvrženih predmetov, sistem za indetifikacijo in analizo obnašanja in še mnoge druge. Policija je bila nad projektom navdušena, kot je zapisal Huawei, naj bi s tem sistemom v petih mesecih rešili kaj nekaj hudih kaznivih dejanj in nadzorovali športne prireditve.

Februarja 2019 je Srbija po poročanju N1 podpisala nadgradnjo sistema in postavila na tisoče kamer na najmanj 800 lokacij po Beogradu. Medtem je za N1 nekdanji informacijski pooblaščenec za Srbijo Radoljub Šabić rekel, da ne verjame, da bodo kamere uporabljali samo za preprečevanje kaznivih dejanj, ampak "da v državi, kjer je režim že večkrat uporabil osebne podatke ljudi proti njim samim. Video nadzor je bolj videti kot nov način nadzora nad ljudmi, kot pa način za povečanje varnosti." Kitajska naj bi srbskim oblastem ponujala, da se lahko njihovi strokovnjaki učijo tudi na Kitajskem.

'Prepoznavanje obrazov, vožnja v rdečo luč in prehitra vožnja

Številne nevladne organizacije so izrazile zaskrbljenost nad uvajanjem masovnega nadzora v Srbiji, med drugim tudi zato, ker država ni podala jasnih zagotovil, da bo sistem zavarovan pred morebitnimi zlorabami. "Tehnologija za prepoznavanje obrazov je zelo vsiljiva, saj zajema in shranjuje ogromno biometričnih podatkov o osebi. Če ne opravimo skrbnega pregleda morebitnih napak in zaščite pred zlorabami med procesiranjem podatkov, se lahko zgodi, da jih nekdo uporabi v zle namene," je za Foreign Policy povedal Bojan Perkov. Ko so organziacije spraševale, če je država naredila skrbni pregled in prepoznala morebitne težave in šibke točke v sistemu, so dobili le odgovor, da v Srbiji zakon, ki bi omejeval digitalno prepoznavanje obrazov, ni v veljavi. Prav tako so na srbskem ministrstvu za notranje zadeve povedali, da bodo s tem sistemom lahko nadzorovali prekrškarje, ki bi v mestu vozili prehitro, nepravilno parkirali ali morebiti prehitro vozili. Kot so zapisali na umaknjeni strani Huaweia, bodo s tem sistemom lahko policisti veliko bolje in natančneje preprečevali tudi najmanjše prekrškarje, saj bo sistem le-te sam prepoznal in pripravil "poročilo."

Kot piše Huawei, tako s pomočjo njihovih sistemov nadzorujejo več kot milijardo ljudi. Zanimivo je predvsem to, da so se za njihove sisteme Safe City najprej odločali v državah, ki imajo avtoritarno ali delno avtoritarno obliko oblasti, kot so Rusija, Egipt, Pakistan, Venezuela, Laos in Angola. Srbija je bila med prvimi državami v Evropi, ki je iskala sistemsko rešitev za nadzorne sisteme, in sicer so se odločili za pameten video nadzorni sistem, pameten sistem za nadzor prometa, eELT zaprti sistem za brezžično komunikacijo, centraliziran podatkovni sistem, in povezane nadzorne centre, so zapisali pri Huaweiu. V zadnjem stavku so dodali, da bo "Srbija skupaj s Huaweiem pripravila celovit sistem za nadzor Beograda, ki se bo postopoma razširil na celotno državo. S tem bo Beograd postal vodilno mesto v programu Safe City v Evropi."

'Kitajska v Srbiji nima težav'

Srbsko sodelovanje s Kitajsko se je začelo leta 2009, ko sta državi podpisali dogovor o sodelovanju varnostnih organov, so zapisali pri FP. V Srbijo je Huawei vstopil leta 2014, ko je Srbija tudi uradno predstavila želje pri sodelovanju v sistemu Safe City, dve leti pa, kot smo že videli, poteka tudi implementacija tega programa. V Srbiji pravijo, da so Kitajski odprli vrata za Balkan in Evropo, in za zdaj jim ni žal, saj jim azijska velesila ponuja tehnologijo po nižjih cenah, kot bi jo dobili na evropskem trgu. Tako so Kitajci dobili posle, da v srbskih izobraževalnih ustanovah izgradijo digitalno telekomunikacijsko omrežje, letos pa so bili izbrani, da izgradijo širokopasovni internet na avtocestnem omrežju v Srbiji.

Kitajska vidi Balkan in Srbijo kot vrata v Evropo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na nedavnem obisku kitajskega ministra za javno varnost rekel, da med državama obstaja jekleno prijateljstvo in je tudi zavrnil, da bodo ameriške sankcije in grožje ta odnos spremenile. V zadnjih mesecih je namreč več držav, vključno z ZDA, izrazilo skrb, da bi Kitajska Huaweieve izdelke lahko uporabljala za nadzorovanje Američanov. Američani že dolga leta Kitajsko obtožujejo kraje informacij in vohunjenja, republikanski senator Tom Cotton pa je Huawei naravnost obtožil, da je le podaljšana vohunska roka kitajske komunistične partije. Ameriški predsednik Donald Trump je nato podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA, v praksi je to pomenilo, da nihče, ki bi želel poslovati z ZDA, ne sme poslovati s Huaweiem, a Srbija tega ni sprejela in išče srednjo pot.

A odnosi med Kitajsko in Evropo niso enostavni, saj predvsem države zahodne Evrope nasprotujejo poglobljenemu sodelovanju s kitajskimi tehnološkimi giganti, predvsem glede izgradnje 5G omrežij, ki jih najcenejše ponuja ravno Huawei. Medtem ko je pod pritiskom ZDA Huawei že veliko izgubil, kaže, da v Srbiji teh težav ne bo. Ker je prepoved sodelovanja s Huaweiem naletela na plodna tla v Evropski uniji, so Kitajci del denarja, ki je pripravljen za projekt nove svilene poti, usmerili v Balkan in države kandidatke za EU. Srbija bo tako dobila deset novih investicijskih projektov, ki naj bi bili vredni nekaj 100 milijonov evrov, nekatere ocene se gibljejo tudi v milijardah evrov. Težko je napovedati, kako bo ta odnos napredoval, dejstvo pa je, da bo Huawei delno prevzel izgradnjo nadzorno-informacijskih sistemov v Srbiji. Kakšne bodo dolgoročne posledice te odločitve, pa ne ve nihče, saj se spor med Kitajsko in Zahodom samo še poglablja.