Kje bo Grčija dobila dodatnih 5,5 milijarde evrov?

Kot je dejal neimenovani predstavnik Evropske komisije, je iz poročila finančnim ministrom razvidno, da bo morala Grčija, če bo želela doseči cilj, znižati javni dolg na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), prejeti drugo pomoč v višini 130 milijard evrov, skleniti dogovor z zasebnimi upniki o odpisu dolga v višini 100 milijard evrov in ob tem priti še do dodatnih 5,5 milijarde evrov. Kako bo država to dosegla, morajo njene oblasti ugotoviti še pred nadaljevanjem pogovorov glede drugega paketa pomoči, je dodal.

Rezultat teh novih ugotovitev naj bi bil, da bodo finančni ministri evroobmočja v ponedeljek prižgali zgolj zeleno luč za zamenjavo grških državnih obveznic, s katero bodo zasebni vlagatelji izgubili okoli tretjino svojih naložb v Grčijo. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je sicer še v sredo dejal, da bodo v ponedeljek sprejeli "vse potrebne odločitve" o Grčiji.

Nezaupanje v Atene raste v državah z najvišjo bonitetno oceno

Kritike na račun Grčije so vse glasnejše, nezaupanje v Atene pa narašča zlasti v državah z najvišjo bonitetno oceno – v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem in v Luksemburgu.

Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager je v finančnem časniku Het Financieele Dagblad napovedal, da bi se lahko vprašanje drugega posojila Grčiji zavleklo do grških aprilskih parlamentarnih volitev. Kot je pojasnil, morajo mednarodni posojilodajalci vedeti, ali neka oblast podpira dogovor o posojilu ali ne. Dodal je, da Grčija še vedno ni pristala na vse pogoje evroobmočja in IMF ter da je zato zaupanje v to državo na "najnižji točki doslej".

Luksemburški finančni minister Luc Frieden pa je izrazil prepričanje, da bodo finančni ministri v ponedeljek vendarle odločili, ali bo Grčija dobila 230 milijard evrov (pomoč evrskih držav, IMF in zasebnih upnikov skupaj). Dodal je, da bo moralo v nadaljevanju slediti še več pomembnih korakov. Kot je izpostavil, mora biti za to, da bo Grčija izpolnila zaveze, vzpostavljen ustrezen monitoring, grški parlament pa mora do konca meseca potrditi še več ukrepov. V tej luči je poudaril, da se morajo Atene odločiti ali za reformiranje gospodarstva ali za izhod iz območja evra.

'Ne morem sprejeti, da žali mojo državo!'

Vse bolj hladni so tudi odnosi med Grčijo in Nemčijo. Potem ko je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble v zadnjem obdobju večkrat kritiziral Grčijo, ki mora po njegovih besedah izpeljati dramatične reforme, se je kritično oglasil grški predsednik Karolos Papulias. "Ne morem sprejeti, da Schäuble žali mojo državo," so predsednikove besede povzeli grški mediji. "Kdo je gospod Schäuble? Kdo so Nizozemci? Kdo so Finci? Mi vedno ponosno branimo ne le našo lastno svobodo, svobodo v naši državi, temveč svobodo povsod po Evropi," je izpostavil Papulias.

Bolj spraven ton je ubral predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Poudaril je, da pozdravlja "pogum grške vlade in Grkov v teh izzivov polnih časih" in izrazil upanje, da bodo države z evrom sprejele zaveze grških oblasti. Dodal pa je, da kolektivne solidarnosti ne more biti brez nacionalne odgovornosti.

Grški minister za razvoj in konkurenčnost Mikalis Krisohoides je medtem napovedal, da se bo grško gospodarstvo na pot rasti vrnilo v petih letih. "Zelo močno se trudimo spremeniti državo, jo reformirati, obnoviti," je poudaril v Frankfurtu. "Problem je likvidnost. Banke so močno zmanjšale potrjevanje posojil podjetjem," je dodal. Danes pa je Krisohoides menil, da Grčija ne bi smela izpeljati predčasnih parlamentarnih volitev, ki so zdaj napovedane za april, in da bi moral premier Lucas Papademos na oblasti ostati do leta 2013.