Kje je še en Slovenec?

Slovenec, ki je dan pred katastrofalnimi cunamiji odpotoval s Tajske v Kambodžo, se je s kratkim elektronskim sporočilom oglasil iz Vietnama in sporočil, da je z njim vse v redu. Na seznamu tistih, o katerih ministrstvo za zunanje zadeve nima podatkov, tako ostaja še Gašper Jeglič, ki naj bi potoval iz New Delhija proti jugu Indije.

Slovenija že poslala pomoč

S slovenskega obrambnega ministrstva pa so medtem sporočili, da so zjutraj iz državnega logističnega centra Uprave RS za zaščito in reševanje v Rojah poslali človekoljubno pomoč za prizadete prebivalce katastrofe. Pomoč, ki jo je vlada odobrila na seji 6. januarja, je vredna približno 20 milijonov tolarjev, obsega pa nastanitveno opremo, in sicer različne vrste šotorov, razvodne sisteme za vodo, zložljive postelje, odeje, prevleke za vzglavnik in rjuhe. Kot so sporočili z MORS, je poslana pomoč usklajena s seznamom pomoči, ki jo je sestavila Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Ženeve. Pošiljka bo šla na pot v torek in bo na cilj prispela predvidoma v sredo.

Pripravljajo tudi prevoz 20 ton zdravil. 18 ton v vrednosti približno 120 milijonov tolarjev je podarilo podjetje Lek, dve toni v vrednosti približno dveh milijonov tolarjev pa Krka.

Odprle so se šole

Na prvi šolski dan po tragediji k pouku niso prišli številni šoloobvezni otroci. Katastrofa je med njimi zahtevala veliko mrtvih, večini med preživelimi pa je sedaj pomembneje, da pridejo do hrane in vode. Veliko šol na Šrilanki so rušilni cunamiji preprosto odplavili, v nekaterih pa so uredili začasna zavetišča za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Strokovnjaki menijo, da bodo otroci v šolah lažje pozabili na travme, ki so jih doživeli med naravno katastrofo. “Zelo pomembno, osnovno in nujno je, da spoznamo: izobraževanje ni nekaj dodatnega, je dejansko pravi odgovor na to, kako se soočiti s travmo,” pravi predstavnik UNICEF-a Martin Dawres.

Iz morja pred malezijsko obalo pa so konec prejšnjega tedna rešili Indonezijca Arija Afrizala, ki je na morju čudežno preživel skoraj dva tedna. Arija je 26. decembra z njegovega doma v Acehu v Indoneziji odneslo morje, rešila pa ga je posadka ladje, ki je bila na poti iz Omana v Malezijo. Bilance mrtvih in pogrešanih se še vedno spreminjajo. Število mrtvih in pogrešanih še vedno narašča; na Tajskem so potrdili 5303 smrtne žrtve, v Indiji pa je mrtvih ali pogrešanih že 15.766 ljudi.

V Indoneziji se še vedno tresejo tla

Indonezijsko pokrajino Aceh, v nedavnem katastrofalnem potresu in cunamiju je v tej pokrajini življenje izgubilo najmanj 104.000 ljudi, je danes nekaj po 5. uri zjutraj prizadel močnejši potresni sunek z močjo 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Lokalne oblasti ne poročajo o smrtnih žrtvah in večji gmotni škodi, je pa potres povzročil predvsem veliko paniko med prebivalci, ki so še vedno v šoku po tragični naravni nesreči, ki se je zgodila decembra lani.

Epicenter potresa je bil 60 kilometrov jugozahodno od mesta Banda Aceh. Ljudje s tega območja poročajo, da je bil davišnji potres najmočnejši popotresni sunek od katastrofalnega tresenja tal 26. decembra, ko je potres dosegel deveto stopnjo po Richterju.

Iz severnega dela Sumatre pa poročajo tudi o helikopterski nesreči. Ameriški helikopter seahawk z vodo, hrano, oblačili in šotori je strmoglavil med poskusom pristanka na letališču v prestolnici indonezijske province Aceh. Vzroki za nesrečo še niso znani. Ranjenih je bilo vseh deset potnikov helikopterja, ki je bilo na humanitarni operaciji za pomoč žrtvam azijske katastrofe.

Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je na turneji po azijskih območjih, ki so jih prizadela uničujoč potres in cunamiji, se je danes zavzel za moratorij na indonezijske dolgove. O tem se želi še ta teden v Berlinu posvetovati z indonezijskim zunanjim ministrom Hasanom Wirajudo. O odpustu dolgov za države, ki jih je prizadela katastrofa, so si enotne tudi najpomembnejše industrijske države znotraj Pariškega kluba, ki se bo sestal v sredo.

Najhuje prizadete otoke Maldivov bo danes obiskal generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki se bo udeležil mednarodne konference o usodi 25 manjših otoških držav, ki jih je prizadel cunami. Na konferenci naj bi sprejeli odločitve glede Annanove zahteve po čimprejšnji vzpostavitvi sistem za zgodnje alarmiranje pred potresnimi poplavami. Predtem je Annan že obiskal Šrilanko. Predstavniki Tamilskih tigrov pa so izrazili nezadovoljstvo, ker Annan ni obiskal severovzhoda države, da bi ocenil škodo ali nagovoril tamkajšnje prebivalstvo. Pred uradi ZN v pretežno tamilskem mestu Jaffna je v nedeljo demonstriralo več sto Tamilcev. Annan je sicer ob koncu obiska v Šrilanki zagotovil, da "se bo vrnil in videl vse dele države".

Na naslednjem srečanju zunanjih ministrov EU 31. januarja pa naj bi po napovedi komisarke za zunanjo politiko EU Benite Ferrero-Waldner, predlagali ustanovitev enote za krizno posredovanje EU za podobne naravne nesreče, kot je bila azijska.