18. srečanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in osmo srečanje podpisnic Kjotskega sporazuma se je na strokovni ravni začelo 26. novembra. Sklepni del pa se je začel v torek, končati pa bi se moral v petek, a so konferenco podaljšali, ker pogajalci niso uspeli doseči dogovorov.
Na koncu so se le dogovorili, da Kjotski protokol podaljšajo do leta 2020. Veljavnost Kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, bi se sicer končala letos.
Izid mednarodnih podnebnih pogajanj v Dohi in politike, ki so bili tam, v Greenpeaceu obsojajo. Kot je poudarila vodja te organizacije v Sloveniji Nina Štros, je hitrost napredka ledena. "Danes tako sprašujemo politike, ki so bili v Dohi, na katerem planetu živite," je povedala Štrosova. "Očitno ne na planetu, kjer ljudje umirajo zaradi neviht, poplav in suš. In ne na planetu, kjer je obnovljiva energija v vzponu, medtem ko se fosilni viri energije, kot je premog, nenehno srečujejo z novimi ovirami. Pričakovanja od pogajanj v Dohi so vedno bila skromna, a žalostno je, da jim ni uspelo zadovoljiti niti zgodovinsko najnižjih pričakovanj," je bila kritična Štrosova.
Medtem ko so se dogovorili o ciljnem obdobju Kjotskega protokola, le ta vsebuje toliko lukenj, da bo imel malo oziroma nobenega vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani v Greenpeaceu.
Štrosova opozarja, da je nesposobnost vlad za iskanje skupnega jezika v boju proti skupnemu tveganju neopravičljiva in nesprejemljiva. "Kot zgleda, vlade še vedno dajejo nacionalne kratkoročne interese pred dolgoročno globalno preživetje," je prepričana.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.