Protestniki prinesli molotovke in kamne, policisti pripeljali vodni top

Protestniki so pozno popoldne po lokalnem času blizu urada mestnega zakonodajnega sveta v policiste metali molotovke in kamne ter v njih svetili z laserji. Policisti so odgovorili s solzivcem in vodnim topom. Protestniki so tudi prebili policijske barikade, ki so varovale prostore sveta.

Druga večja skupina protestnikov je v trgovinski četrti Causeway Bay zaprla cesto in vzklikala protivladne slogane. Skupno naj bi se na ulice tega posebnega upravnega območja Kitajske odpravilo več deset tisoč demonstrantov.

Že zgodaj dopoldne po lokalnem času je nekaj tisoč protestnikov v črnih majicah napolnilo zunanje športno igrišče v središču mesta. Demokratična koalicija Državljanske fronte za človekove pravice (CHRF), ki organizira množične proteste v Hongkongu, je sicer uradno odpovedala današnji protestni shod, ker zanj ni dobila odobritve policije.

Nemiri pa so se nadaljevali vse do večera, ko so se protestniki v mestu ponovno začeli spopadati s policijo in jih obmetavati s kamenjem in molotovkami. Policija je poleg uporabe solzivca in vodnega topa protestnike začela streljati z gumijastimi naboji. Policisti, nekateri preoblečeni v demonstrante, so aretirali več ljudi.

Policija napovedanih demonstracij ni odobrila zaradi varnostnih razlogov, saj so se pretekli vikend protesti pogosto sprevrgli v spopade s policijo. Vseeno pa so posvarili prebivalce, naj pričakujejo resne motnje v mestu. Policija je blizu predstavništva kitajske centralne vlade v Hongkongu postavila barikade in v pričakovanju novih spopadov tja pripeljala vodni top.

Časopis centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske People's Daily je pred protesti objavil komentar, ki opozarja, da je Peking zmožen obvladati kakršnekoli proteste, če tega ne zmore vlada v Hongkongu.

V petek je policija sicer aretirala več vidnejših aktivistov gibanja za demokracijo, med drugim Joshuo Wonga in Agnes Chow, pa tudi tri člane zakonodajnega sveta.

Demonstracije so se začele junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočila izročanje osumljencev Kitajski. Od takrat je policija zaradi protestov aretirala več kot 900 ljudi.

Hongkong se je pod okrilje Kitajske iz rok Velike Britanije vrnil leta 1997. Kot območje s posebno upravo bi moral še vse do leta 2047 uživati posebne pravice, v kar pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo. Osrednja zahteva hongkonških protestnikov, ki še niso odnehali, so svobodne volitve in neodvisna preiskava policijskega nasilja na prejšnjih demonstracijah, v množici pa je ob tem redno slišati tudi pozive k neodvisnosti.