43-letni Damir Berbić je diplomirani kriminalist, ki je iz Bosne v Slovenijo prišel v želji, da bi se tu pridružil slovenski policiji. Pot ga je nato zanesla v gradbene vode, kjer je 10 let opravljal montažna dela. Pred petimi leti pa se je moral spopasti s težko diagnozo. "Težava je, da imam razširjeno aorto in tiste zaklopke, ki bi morale držati, puščajo, ker so razširjene, in ta kri, ki gre premočno skozi, mi udarja v možgane in mi ustvarja slike," je opisal.
Berbić je več let čakal na operacijo, sprva so mu jo prestavljali zaradi covida, nato zaradi stavke, zdaj pa je izvedel, da operacije, ker je tako tvegana, najverjetneje sploh ne bodo izvedli. "Osem zdravnikov je bilo. Vsi so imeli isto mnenje: če me bodo operirali, bom umrl. Da ne bom preživel." Kljub temu da je več zdravnikov zaradi resnosti Berbićevega stanja podalo mnenja, da ni sposoben za delo, mu je Zavod za zdravstveno zavarovanje minuli mesec bolniški stalež prekinil.
"Specialist posamezne stroke, v konkretnem primeru kardiolog, seveda odlično pozna medicino, svojo stroko. Ko pa pride do vprašanja, ali je nekdo zmožen za delo, pa specialisti velikokrat niti nimajo vseh podatkov, da bi o tem lahko presojali," pojasni direktorica Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS, Ana Vodičar. Tako svoje odločitve o prekinitvi staleža pojasnjujejo na Zavodu, kjer je Berbić s približno 700 evri mesečnega bolniškega izplačila zanje očitno postal predrag.
Posameznik sicer lahko na odločitve ZZZS poda tudi pritožbo. Zdravstvena komisija Zavoda na 2. stopnji je tako lani obravnavala več kot 6600 pritožb, v več kot 40 odstotkih pa je spremenila prvotne odločbe imenovanih zdravnikov.
Med evropskimi državami sta sicer samo Slovenija in Bolgarija taki, ki dopuščata bolniški stalež, daljši od enega leta. Slovenski rekorder je bil na bolniški neprekinjeno slabih 12 let. Dolgotrajne bolniške pa da bi zato, dodajajo na Zavodu, morali sistemsko bolje urediti z individualnimi načrti rehabilitacije. Ta med drugim predvideva tudi prekvalifikacijo delovnega mesta, ki pa v primeru Berbića vsaj v istem podjetju ni mogoča. "Na žalost ne moremo, ker imamo več ali manj montažna dela. Kar se tiče dela v pisarni, je problem jezik, poleg tega pa je v pisarni velikokrat delo stresno," odgovarja njegov delodajalec Jože Opara.
Pri zdravstvenih stanjih, ki se na dolgotrajni bolniški ne izboljšujejo, pa je treba po mnenju Vodičarjeve pomisliti tudi na invalidsko upokojitev. "Če pa so neke trajne spremembe v zdravstvenem stanju, je to seveda stvar invalidskih postopkov in neke trajne ureditve položaja posameznika," pojasnjuje. In slednjega si želi tudi Berbić: "Absolutno ne iščem krivca. Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Edino, kar jaz zdaj potrebujem, je to, da uredim svoj status." Povprečna mesečna bruto invalidska pokojnina, izplačana v lanskem letu, je sicer znašala dobrih 630 evrov.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.