Ameriški državni sekretar Colin Powell je za ameriško televizijo ABC dejal, da bodo nov osnutek v naslednjih nekaj dneh predstavili v Varnostnem svetu OZN, tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher pa je potrdil, da bo predlog verjetno šel v obtok v naslednjih dneh, ni pa povedal, kdaj naj bi o njem glasovali. Boucher je dejal, da si ZDA želijo, da bi bila resolucija sprejeta najkasneje do 23. oktobra, ko bo v Madridu potekala donatorska konferenca, ker bi bilo potem delo na tej konferenci veliko lažje.
Bodo najprej popustile manjše države?
Kot kaže, Washington še vedno ni pripravljen izpustiti iz rok oblasti v Iraku, obenem pa si želi, da bi druge države prispevale več denarja in več vojakov za obnovo in zagotavljanje varnosti v Iraku. De Villepine je v nedeljo nakazal, da Francija najverjetneje ne bo glasovala proti ameriškemu predlogu, vendar pa, če Washington ne bo upošteval francoskih pripomb, potem resolucija ne bo bistveno spremenila sedanjega stanja, s čimer je namignil, da denarja ne bo.
Opozoril pa je, da bodo ZDA oborožene z novo resolucijo pritiskale na manjše države naj izpolnijo obljube, da bodo po novi resoluciji povečale svojo udeležbo v prizadevanjih za stabilizacijo Iraka.
Američanom gre predvsem za denar
Ameriška administracija potrebuje predvsem denar. Senat bo sicer kmalu potrdil prošnjo Bele hiše za 87 milijard dolarjev, od katerih bo 20 milijard šlo za obnovo Iraka, preostalo pa za vojsko v Iraku in Afganistanu, vendar ameriška javnost večinsko nasprotuje tolikšni porabi, še posebej, če ni zaveznikov s katerimi bi delili račun. Ameriška administracija naj bi od zaveznikov doslej nabrala le za 500 milijonov dolarjev obljub. Če se bodo napadi v Iraku nadaljevali, pa je skoraj gotovo, da bo moral Bush kmalu spet v kongres.
Celo republikanski senatorji niso pripravljeni mirno podpreti prošnje za 20 milijard dolarjev in pritiskajo na administracijo, da vsaj del teh sredstev nameni v obliki kreditov, ki bi jih Irak odplačal z nafto. Kljub drugim največjim svetovnim zalogam nafte na svetu, pa trenutno vlada veliko pomanjkanje iraške nafte. Članice OPEC so se dogovorile o zmanjšanju proizvodnje nafte, da pripravijo prostor za postopno povečevanje iraškega izvoza, vendar ta ukrep za zdaj prinaša le višje cene na svetovnih trgih in večje zaslužke za preostale države izvoznice nafte. Iraški izvoz zaostaja, ker v državi ni zagotovljene varnosti za obnovo naftnih objektov, saboterji pa poleg tega redno uničujejo naftovode.
Bodo prestavili prenos programa nafta za hrano?
Pomanjkanje varnosti je glaven razlog za zastoj v dejavnostih pri prenosu humanitarnega programa nafta za hrano, ki je v času prejšnjega režima prehranjeval 60 odstotkov Iračanov, od Iraškega urada OZN (OIP) na okupacijsko upravo. Varnostni svet je maja sprejel resolucijo 1483, po kateri bi morala okupacijska uprava do 21. novembra prevzeti odgovornost za program nafta za hrano, ki ga bodo takrat odpravili. Direktor OIP Benon Sevan je v ponedeljek varnostnemu svetu poročal o napredku, za katerega je dejal, da ga ni, ker v Iraku ni varnosti.
Doslej naj bi okupacijska uprava zavlačevala, ker tem dejavnostim ni namenila dovolj ljudi. Sedaj, ko jih je končno našla, pa se mednarodno osebje umika iz Iraka zaradi dveh terorističnih napadov na sedež OZN v Bagdadu. Sevan je dejal, da upa, da bo delo končano do roka predvidenega v resoluciji, vendar bo to odvisno predvsem od varnosti.