Tujina

VIDEO: Bi hipersonično letenje lahko postalo resničnost?

Oxford, 01. 01. 2012 13.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ko so leta 2003 iz prometa umaknili concorde, je postalo nadzvočno potniško letenje stvar preteklosti. Kljub temu oblikovalci snujejo novo generacijo še hitrejših letal, ki bi nas iz Evrope v Avstralijo popeljala v borih štirih urah.

Lapcat bo po napovedih tehnološko presegel letala concorde, po nebu pa bi potnike lahko ponesel s šestkratno hitrostjo zvoka.
Lapcat bo po napovedih tehnološko presegel letala concorde, po nebu pa bi potnike lahko ponesel s šestkratno hitrostjo zvoka. FOTO: Reuters

Oblikovanje hipersoničnega letala, ki bi zmoglo poleteti z dvakratno maksimalno hitrostjo concorda oziroma s kar petkratno hitrostjo zvoka, je projekt, ki ga intenzivno razvijajo oblikovalci in konstruktorji Evropske vesoljske agencije. Kot poroča BBC, bi tovrstno letalo bistveno skrajšalo trajanje čezoceanskih letov, saj so običajna letala kar šestkrat počasnejša od letalske zveri, ki že dobiva nakazane konture.

Človek si je od nekdaj želel leteti višje, hitreje in ob tem presegati meje doseženega. Prvo letalo, ki prebilo zvočni zid leta 1960, je bilo letalo X-15 – z njim je poletel astronavt Neil Armstrong. Letalo je bilo po zasnovi pol letalo in pol izstrelek, a je let pri največji hitrosti zaradi velike porabe goriva lahko trajal le minuto in pol.

Snovalci prvotnega letala so si od projekta veliko obetali, 50 let pozneje pa je tehnologija tako napredovala, da bi znalo biti hipersonično potniško popotovanje kmalu več kot le sanje.
Evropska vesoljska agencija je projekt poimenovala Lapcat, uradno ime projekta, ki nadaljuje tam, kjer je X-15 sklenil svojo pot, je sicer A2.

Letalo bi po napovedih lahko preseglo hitrost kar petih machov (1 mach je hitrost zvoka oziroma 1.236 kilometrov na uro). Novim standardom in želenim hitrostim morajo najprej prilagoditi pogonske motorje, velika težava pa je tudi hitro pregrevanje.

Za uresničitev projekta so do sedaj namenili že deset milijonov evrov, večino sredstev pa financirajo Evropska komisija in zasebni vlagatelji. Predvidena sredstva bodo do leta 2013 pošla, nato pa bodo razmislili o smiselnosti nadaljevanja projekta in uresničitve te resnično ambiciozne zamisli.

Zaradi zračnega upora, ki pri visokih hitrostih deluje na lupino letala, bi temperatura hitro presegla 1.000 stopinj Celzija. Lupina mora biti zato izdelana tako, da bi lahko prenašala zelo visoke temperature.

Z razvojem pogonskih motorjev se ukvarja ekipa znanstvenikov in strojnikov v oxfordskem podjetju Reaction Engines. Motor naj bi bil po predvidevanjih hibriden. Pogonsko gorivo bo najverjetneje tekoči vodik, ki ga bo letalo črpalo tudi iz atmosfere.

Težava je tudi zahtevno testiranje nadzvočnih letal. Medtem ko običajna letala testirajo v vetrnih tunelih, bi potrebovali za poustvarjanje nadzvočnih hitrosti velike količine energije. Da bi med testiranji prihranili, so raziskovalci sestavili posebno visokotlačno pištolo, s katero obstreljujejo testne materiale, spremembe pa spremljajo na milisekundo natančno.

Nadzvočno letalo A2 - 1
Nadzvočno letalo A2 - 1 FOTO: Reuters

Zaradi težav, s katerimi se snovalci borijo, je pred uresničitvijo načrtov in prvim poletom letala A2 še vsaj nekaj desetletij. Letalo naj ne bi poletelo pred letom 2040. Kot zla senca nad projektom visi tudi usoda concorda, ki je letel 27 let. Po seriji okvar in strmoglavljenju leta 2000 pa sta se letalski družbi British Airways in Air France concordom dokončno odrekli.

Ali bo hipersonično letalo dejansko poletelo, bo odvisno tudi od cene vozovnic. Kot kaže lanskoletna študija potovalnih navad, so pripravljeni med leti, da bi kaj prihranili, večkrat presedati tudi potniki v poslovnem razredu. Zagovorniki letala pravijo, da bodo cene vozovnic za hipersonična letala zaradi prihranka pri gorivu pravzaprav zelo primerljive s cenami sedanjih vozovnic v poslovnem razredu.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Emil Farkaš
01. 01. 2012 18.14
Po naslednji sv. vojni bi blo kaj takega mogoče!prej pa verjetno ne -resničnost ki so zdaj le sanje,me pa nekoliko spominja po obliki na Lockheed SR-71(Blackbird).
h3r3tik
01. 01. 2012 16.01
+10
Ne razumem kako lahko nekdo objavi članek s toliko napakami... prvo letalo (uradno), ki je prebilo zvočni zid ni bilo X-15 ampak X-1, in to ne leta 1960 ampak leta 1947. Pa tudi Neil Armstrong ni prvi poletel z X-15 ampak je bil to Scott Crossfield. Da niti ne začenjam z omenjenimi fizikalnimi stvarmi, ki so naravnodt smešne. Pa tudi 1 mach ni toliko, sploh pa ne na višini, kjer bi to letalo letelo. Porazno.
Foen
01. 01. 2012 14.35
-1
naslov mate kmalu v treh urah, koj nato pa piše v borih štirih urah????????????? nesposobnost pa taka.
redrum77
01. 01. 2012 14.38
+5
Eno je let med Tokiom in Londonom, drugo pa je let iz Avstralije v Evropo ...
dukenukem
01. 01. 2012 14.34
-1
hja, naj prašajo američane, oni majo letala ki letijo 6+ machov ,ter reakcijske motorje z laserskim užigom
redrum77
01. 01. 2012 14.13
+1
Mrbit pa so materiali za razvj vesoljskih plovil enostavno predraga in iščejo cenejše alternative, sam glede na to, da jim bo kmalu zmanjkalo denarja rahlo dvomim, da bodo namenjali težke milijone za nekaj, kar je pod velikim vprašajem če je sploh tehnično izvedljivo, ne?
Rastan Ra
01. 01. 2012 14.37
+2
Stvar je taka: v vesoljskih programih NASE in pri Rusih ni težava denar. Gre za prestiž in enostavno za premikanje mej v dosežkih. Pri letalstvu pa je ekonomija. Tu pa se že vprašajo za ekonomičnost in zaslužke. Tehnologija je znana, samo vprašanje je, ali zadeva pije vodo ali ne.
redrum77
01. 01. 2012 14.42
-1
Sam menim, da ne? Zakaj bi sicer stvar letela šele leta 2040? Ker ni ekonomskega interesa oziroma vsaj zadostnega ne?
dajno
01. 01. 2012 14.05
+0
Zakaj je treba neke materiale na novo razvijat, če pa različna plovila že letijo v vesolje?
streljamo.leve
01. 01. 2012 15.01
+1
ker za vesoljski program NEKOČ ni bilo važno, koliko neka reč košta in koliko časajo delajo.