Točke obtožnice se nanašajo na kršitve vojnega prava, zločinov proti človečnosti in grobe kršitve Ženevskih konvencij. Knežević se je haaškemu sodišču predal 18. maja.
34-letni Knežević je bil med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 natakar, ki po navedbah sodišča naj ne bi opravljal nobene funkcije v koncentracijskem taborišču Keraterm, vendar se je tam večkrat pojavljal, pri čemer je tepel, mučil in ubijal zapornike. Podobna dejanja naj bi počel tudi v Omarski. Keraterm in Omarska sta bili eni od najbolj zloglasnih od 39 taborišč, ki so jih bosanski Srbi vzpostavili na začetku vojne, da bi lahko, kot trdijo haaški tožilci, izvedli politiko etničnega čiščenja na območjih brez srbskega prebivalstva.
Med majem in avgustom 1992 je bilo v koncentracijskih taboriščih Keraterm, Trnopolje in Omarska v nehumanih pogojih zaprtih kakih 7000 ljudi. Poleti 1992 so svet obšli televizijski posnetki zapornikov v omenjenih koncentracijskih taboriščih, ki so pritegnili pozornost svetovne javnosti na politiko etničnega čiščenja, ki so jo izvajale enote nekdanjega političnega voditelja in nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića.
ZRJ je delno odobrila dostop do arhivov
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pa je ZR Jugoslaviji postavilo 18 zahtev za vpogled v uradne arhive, jugoslovanski nacionalni svet za sodelovanje s haaškim sodiščem pa je odobril 13 ali 14 zahtev, medtem ko je za ostale zahteval dodatna pojasnila iz Haaga, je povedal jugoslovanski minister za notranje zadeve in član omenjenega sveta Zoran Živković. Preiskovalcem haaškega sodišča sicer ne bo dovoljeno, da bi sami preiskali arhive, saj kaj takega ni dovoljeno v nobeni državi, je še dejal Živković.
Haaški tožilci iščejo predvsem dokumente nekdanjih jugoslovanskih oboroženih sil in posebnih policijskih enot, ki bi jim lahko koristili pri pripravi procesov proti vojnih zločincem z območja nekdanje Jugoslavije. Haaškemu sodišču je bil doslej dostop do arhivov prepovedan.
Jugoslovansko pravosodno ministrstvo pa je preiskovalnemu oddelku beograjskega okrožnega sodišča predalo sodni nalog za aretacijo nekdanjega poveljnika JLA Vladimirja Kovačevića, ki je obtožen vojnih zločinov med napadi na Dubrovnik leta 1991. Kovačević se je sicer prvi javil za prostovoljni odhod v Haag, vendar pa se ni predal jugoslovanskim oblastem do izteka roka predaje.
