Ko kozarček postane problem: kje je meja?

Alkohol je pogosto spremljevalec veselih in žalostnih dogodkov, predvsem pa tudi vsakdanjega življenja Slovencev. Preden se vprašamo, zakaj je temu tako, je treba razložiti, zakaj ga ljudje sploh pijemo, je v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A razlagala psihologinja in raziskovalka z NIJZ Maja Roškar: "Alkohol ima anksiolitičen učinek, ki nas sprosti, zato nekateri pijejo, da potlačijo tesnobo in depresivna razpoloženja. Pogosto pa tudi zato, da ob sprostitvi pozabijo težave ali da preprosto v današnji "mokri kulturi" pripadajo." V družbi so namreč velikokrat izločeni prav tisti, ki zavrnejo kozarček alkohola.

"Če gledamo porabo čistega alkohola na prebivalca, smo v primerjavi s svetovnim povprečjem nadpovprečni, tudi v Evropi presegamo ostale države," pojasnjuje sogovornica. Zaskrbljujoči podatki NIJZ kažejo, da povprečni Slovenec, starejši od 15 let, na leto popije 86 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žgane pijače.

"Pri alkoholu ne moremo govoriti o zdravi ali varni meji pitja. Takoj ko ga začnemo piti, nastane tveganje, ki narašča. Sicer obstajajo meje manj tveganega pitja, ki so okvirne, na primer manj kot dva decilitra za odraslega moškega in manj kot pol decilitra vina za odraslo žensko," pravi Roškarjeva. Tudi če pijemo malo, tveganje ne bo nikoli nično. Uživanje alkohola med drugim povečuje možnosti za kronične bolezni, pri ženskah pa že deciliter vina na dan znatno poveča možnost tveganja za raka na dojkah.

Tudi sami lahko prepoznamo prve znake prevelikega uživanja alkohola: "Pozorni smo na dejstvo, ali v zadnjem času pijemo več, in na to, ali imamo zdravstvene težave, ki jih lahko pripišemo alkoholu. Ta vpliva tudi na vsakodnevne medsebojne odnose in našo koncentracijo. Ko pride do težav glede nadzora pitja alkohola, lahko govorimo o odvisnosti."

Ko vse to opazimo sami, je večja možnost, da bomo lahko opustili pitje. Kadar pa se razvije popolna odvisnost od alkohola, predvsem telesna, ko človek potrebuje alkohol za delovanje, lahko brez pomoči preneha le samo zelo nizek odstotek posameznikov. Iskanje strokovne pomoči je po besedah psihologinje še vedno zelo stigmatizirano.

Trend, da mladi in mladostniki uživajo več alkohola kot starejši, se v zadnjih dvajsetih letih obrača, saj na NIJZ opažajo, da pitje narašča predvsem med ženskami, starimi do 45 let, zlasti med tistimi z višjo izobrazbo.

"Po slovenski zakonodaji se kot brezalkoholna pijača lahko oglašuje vsaka pijača, ki vsebuje do 1,2 volumskega odstotka alkohola. Brezalkoholna pijača torej lahko vsebuje nekaj alkohola, le takrat, ko na embalaži piše 0,0 volumskega odstotka alkohola," razlaga strokovnjakinja. Meni, da ima Slovenija še veliko prostora za napredek pri oglaševanju alkoholnih pijač, saj oglaševanje brezalkoholnih različic, ki po videzu še vedno spominjajo na alkoholne, ustvarja asociacije nanje. Za zgled postavlja Norveško, kjer velja popolna prepoved oglaševanja tovrstnih pijač.

Za konec pa še svetuje: "Med učinkovite ukrepe omejevanja alkohola sodijo strožje omejitve oglaševanja, manjša dostopnost in prepoznavanje zgodnjih oblik odvisnosti. V družbi pa bi moral vsak posameznik postati bolj kritičen do sebe."