Na Filipinih so se novinarji zaradi vedno več ubitih novinarskih kolegov in vse pogostejših napadov odločili, da bodo svobodo medijev branili s pištolo. Na ulicah filipinskih mest je bilo po padcu diktatorskega režima Ferdinanda Marcosa leta 1986 ter vzpostavitvi parlamentarne demokracije in zakonsko varovane svobode medijev ubitih 68 novinarjev, kar je največ na svetu v letnem povprečju.
V Manili se je zato nekaj več kot sto novinarjev začelo uriti z 11-milimetrsko pištolo. Pravijo, da ne nameravajo stati križem rok, medtem ko njihovo delo postaja vse bolj nevarno in ko neznanci ubijajo njihove kolege.
Joel Syegco z Društva odgovornih medijev pravi, da morajo novinarji tudi sami poskrbeti za svojo varnost. "Veliko naših kolegov je že bilo ubitih. Največ je bilo ustreljenih v glavo. Vsi bi se morali izuriti in se zavedati,kako pomembno je znati ubežati napadu."
Nekateri novinarji so se že začeli oboroževati in uriti v samoobrambi zato, ker jim sto tisoč ameriških dolarjev težak državni program, imenovan "svoboda tiska", zbuja majhne upe. S programom namerava filipinska predsednica Arroyo uloviti morilce novinarjev in družinam ubitih nuditi finančno pomoč. Vendar večina novinarjev v tem ne vidi rešitve. Društvo filipinskih novinarjev je sicer skeptično do oboroževanja njihovih članov, vendar odločitev, ali nositi pištolo za pasom, prepuščajo novinarjem. "Kljub temu, da pravijo, da je pero ostrejše od meča, pero ne ubija, pištola pa. Zato se moramo oborožiti," meni novinarka Itchie Cabayan.
