Ko v zapor dobiš posebno darilo: telefon v originalno zaprti ribji konzervi

Prva vloga zapora je odstranitev nevarnega človeka iz družbe, da vsaj za čas odrejene kazni ne bi nadaljeval s kaznivimi dejanji. A vedno je tu še upanje, da se v tem času, ko bodo vsak korak njegovega življenja nadzirali in narekovali drugi, spremeni, da se na prostost vrne drugačen, boljši človek.

A dejstvo je, in pred tem si ne gre zatiskati oči, da določen del obsojencev zapora ne jemlje kot zadnje opozorilo, da mora v svojem življenju in delovanju nekaj spremeniti, da tako ne gre več naprej. Nekateri se ujezijo, najprej na Policijo, ki jih je ujela, nato tožilca, ki jih je spravil na sodišče, nazadnje pa sodnika, ki jih je spravil za zapahe. In tudi v zaporu skušajo prelisičiti pravosodne policiste, ki nimajo samo naloge varovati zaprtih, da ne bi prihajalo do medosebnih obračunov, skrbeti, da spoštujejo hišni red in opravljajo vse obveznosti, temveč morajo biti ves čas na preži za prepovedanimi dejavnostmi, ki jih izvajajo tudi za rešetkami.

V muzejski zbirki zapora tako hranijo številne zasežene predmete, ki so jih zasegli obsojencem v dolgih letih bivanja za zapahi. Tako boste danes v prispevku v oddaji Svet na Kanalu A videli, kam vse je možno skriti mobilni telefon, ki je v zaporih seveda prepovedan. Težko je verjeti, a našli so ga celo v originalno zapakirani ribji konzervi, ki pa nikoli ni prišla do naslovnika, saj so jo pravosodni policisti pravočasno odkrili.

"Zaprti imajo veliko časa in so zelo iznajdljivi. Zaplenili smo jim tudi precej pripomočkov za beg, celo natančno narisane načrte, kjer je lepo označeno, česa se morajo paziti ob pobegu, kje je kakšen pravosodni policist na straži," nam je povedal Leon Lobe, ki je v zaporu delal kot pravosodni policist, nato kot pedagog, zdaj pa je skrbnik dragocene muzejske zbirke, ki je očem navadnih smrtnikov skrita.

Razkril nam je, kako so v preteklosti v zaporu celo izdelovali lasten alkohol, danes, ko so v ospredju odvisniki od mamil, pa je preprečevanje tihotapljenja mamil v zapor bistveno težje, saj je steklenico z alkoholom veliko težje skriti kot pa majhen zavojček z mamili ali tabletami. Približno tretjina vseh obsojencev ima težavo z odvisnostmi, večinoma gre za odvisnost od mamil. Precej je tudi prekupčevanja znotraj zaporov.

To nam je brez dlake na jeziku povedal tudi prvi Slovenec, ki je bil zaradi umora in poskusa umora obsojen na 30-letno zaporno kazen, Bojan Žalik. Razkazal nam je tudi samsko sobo, v kateri biva zdaj, po 22 letih zapora. Zdaj ima milejši režim, a do njega je prišel, potem ko je opustil vse prepovedane dejavnosti, ki jih je izvajal, kot nam je zaupal, prvih 5 let, in ko je končno sprejel pravila igre, ki veljajo v zaporu. Kjer je marsikaj očem skrito. Da veliko skritega tudi odkrijejo, pa boste videli nocoj v oddaji Svet.