Merklova bolj naklonjena predčasnim volitvam, odstopila ne bo: Nemčija zdaj potrebuje stabilnost

Pogovori za oblikovanje nove nemške koalicije in vlade med CDU/CSU, liberalci in Zelenimi so propadli, potem ko so liberalci FDP odstopili od pogajanj. Vodja FDP Christian Lindner je dejal, da ne obstaja temeljno zaupanje v kanclerko Angelo Merkel in unijo CDU/CSU ter Zelene. Linder je dejal, da je bolje ne vladati, kot vladati napačno. 

Kaj se bo zgodilo zdaj, še ni povsem jasno, se je pa Merklova že sestala s predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem. Najverjetnejši scenarij so vnovične volitve, manj verjetno je, da bi CDU/CSU z Zelenimi oblikovali manjšinsko vlado. 

Za ZDF je Merklova pojasnila, da ni nikoli pomislila na odstop s položaja predsednice stranke. "Ne, to ni bilo vprašanje. Nemčija sedaj potrebuje stabilnost," je dejala. Za ARD pa je nadaljevala, da bi bilo sedaj čudno, če odstopi, saj je v predvolilnem boju večkrat ponovila, da je pripravljena voditi vlado še en mandat.

"Nič se ne bojim," je še dejala glede predčasnih volitev.

Glede morebitnega oblikovanja velike koalicije s socialdemokrati (SPD) je Merklova ocenila, da je pripravljena na pogovore. Dodala pa je, da je veliko odvisno tudi od pogovorov, ki jih bo z vodji strank vodil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Ob tem je zavrnila možnost oblikovanja manjšinske vlade, ki bi bila "odvisna od glasov" iz skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). V tem primeru bi bile po njenem predčasne volitve boljša rešitev.

Steinmeier je po sestanku s kanclerko povedal, da zaenkrat ne bo razpisal predčasnih volitev. "Kdor se na volitvah bori za politično odgovornost, ne sme kloniti, ko jo drži v svojih rokah," je komentiral Steinmeier. V prihodnjih dneh se bo srečal z voditelji strank, ki so sodelovale na koalicijskih pogovorih. Poleg tega se bo pogovoril tudi "s predsedniki strank, ki zaradi podobnosti v programu ne izključujejo možnosti oblikovanja vlade". S tem je imel Steinmeier v mislih socialdemokrate (SPD), ki pa so danes ponovno izključili možnost oblikovanja velike koalicije.

Krščansko-socialna unija (CSU) je medtem danes izrazila dvom v morebitno manjšinsko vlado. To je danes po telefonu pojasnil predsednik stranke Horst Seehofer predsedstvu CSU. Bavarska CSU tako ocenjuje, da so najbolj verjetne predčasne volitve.

Kljub temu pa je Seehofer danes pozval SPD, naj prevzame odgovornost. "Vseeno bomo nagovorili SPD, tu se priključujem kanclerki. SPD bi morali povabiti na pogovore," je dejal. Ob tem pa je za dpa poudaril, da ne želi izgubiti upanja.

Tudi namestnica predsednice CDU Julia Klöckner je danes pozvala SPD, naj bodo pripravljeni na pogajanja o veliki koaliciji. "Tako hitro, po mojem, ne bi smeli oprostiti SPD njene državnopolitične odgovornosti," je dejala. Po njenem predčasne volitve niso potrebne, saj bi imela velika koalicija dovolj poslancev za večino. Hkrati pa je zavrnila možnost oblikovanja manjšinske vlade, češ da ni stabilna.

Druga največja stranka v parlamentu, Socialni demokrati so že poudarili, da se z Merklovo ne vračajo v koalicijo in vlado. Predsednik SPD Martin Schulz je ob tem dodal, da se ne bojijo predčasnih volitev.

Merklova obžaluje propad pogajanj. ''Kot kanclerka bom naredila vse, da bo država pod dobrim vodstvom v zahtevnih prihajajočih tednih,'' je dejala.

Stranke so se razhajale predvsem glede davkov, azilne in okoljske politike. Med najbolj spornimi točkami je bilo vprašanje, ali sirskim beguncem dovoliti, da v državo pripeljejo še svoje družine. 

Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung je dogajanje označil za najhujšo krizo v 12-letnem obdobju, od kar je v vodstvu največjega evropskega gospodarstva Merklova. 

Merklova je sicer slavila na septembrskih volitvah, a volivci so v večji meri obrnili hrbet tradicionalnim strankam. Med drugim so sedeže v parlamentu podelili tudi skrajno desni stranki AfD. Nekateri analitiki že opozarjajo, da bi si na predčasnih volitvah skrajne stranke lahko pridobile še več glasov. 

Propad koalicijskih pogovorov vpliva tudi na evro. Na azijskih trgih je nekoliko že izgubil vrednost.

Merklova se je dopoldne o ravnanju po propadu pogajanj pogovarjala z vodstvom svoje stranke, ločeno se je sešlo tudi vodstvo Zelenih.

Generalna sekretarka FDP Nicola Beer je CDU/CSU in Zelenim danes očitala, da so se v pogovorih zoperstavili modernizaciji Nemčije, še posebej na področjih digitalizacije, fleksibilnega delovnega časa in izobraževanja. Nasprotovali so tudi zahtevi FDP za ukinitev solidarnostnega dodatka, je še utemeljila odstop od pogovorov v jutranji oddaji nemške televizije ZDF. Poudarila je, da se liberalci ne bojijo iti niti v opozicijo niti na predčasne volitve.

Nemški Zeleni so v odzivu dejali, da je propad uvodnih koalicijskih pogovorov velik udarec za že izpogajane kompromise glede boja proti podnebnim spremembam. Poslanka Zelenih Annalena Baerbock je ob tem kot dobro stran pogovorov izpostavila javno razpravo o možnostih odstopa od uporabe fosilnih goriv. Zagotovila je, da bodo Zeleni storili vse, da bi ta tema ostala na dnevnem redu.

Predsednik Zelenih Cem Özdemir je dejal, da v primeru predčasnih volitev ne bodo spreminjali volilnega programa niti vodilnih kandidatov stranke. Poleg Özdemirja je bila to še Katrin Göring-Eckardt. "Zaenkrat se gre bolj za to, da se ponovno spravimo v formo za predvolilni boj," je dodal.

Propad pogajanj pa je razveselil skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Kot je dejal predsednik poslanske skupine Alexander Gauland, Merklovi ni uspelo. Andre Poggenbrug iz AfD pa je ocenil, da bi lahko stranka tolerirala manjšinsko vlado unije in FDP.

Nemška Levica je po propadu uvodnih koalicijskih pogovorov že zahtevala predčasne volitve. Vodja Levice Katja Kipping je za časnik Berliner Zeitung dejala, da bi bile predčasne volitve ustrezna posledica propada pogovorov o veliki koaliciji. Po njenem prepričanju bodo volitve pokazale, da sistem Merklove ni sposoben večine. "Po propadu desnosredinske vlade je napočil čas za levo alternativo," je poudarila.

Po Evropi zaskrbljeni, Erjavec pravi, da je propad pogajanj slaba novica tako za Slovenijo kot za EU

Več evropskih držav se je danes z zaskrbljenostjo odzvalo na propad pogovorov o oblikovanju t.i. jamajške koalicije v Nemčiji.

 "V našem interesu ni, da se Nemčija zakrči," je dejal francoski predsednik Emanuel Macron. "Želimo iti naprej," je dodal.

Propad pogovorov o oblikovanju nemške vladne koalicije je slaba novica tako za Slovenijo kot EU, je v Ljubljani ocenil zunanji minister Karl Erjavec. Na novinarski konferenci je še izrazil upanje, da bodo v Nemčiji čim prej predčasne volitve in da bo ta država dobila trdno vlado.

Kot je pojasnil Erjavec, je propad nemških koalicijskih pogovorov za Slovenijo slab tudi zato, ker ima odprto vprašanje implementacije arbitražne odločbe o meji s Hrvaško. "Gotovo bi lažje dobili močnejšo podporo za implementacijo, če bi bila vlada vzpostavljena, če bi Nemčija v tem trenutku imela močno vlado," je prepričan.

Spomnil je še, da vsaka politična nestabilnost negativno vpliva tudi na borze, obresti in gospodarstvo, Nemčija pa je najmočnejši gospodarski partner Slovenije.

Gre pa tudi za vprašanja znotraj EU, je dejal. Kot je pojasnil, je EU sredi pogajanj o brexitu in zagotovo bo to, da Nemčija kot eden pomembnih stebrov unije trenutno nima vlade in bo tam potekala še ena volilna kampanja, te procese še dodatno zapletlo. Spomnil je, da v pogajanjih o brexitu že zdaj prihaja do zamud.

Erjavec je še izrazil upanje, da bodo volitve čim prej in da bo Nemčija čim prej dobila močno in trdno vlado.

Nizozemski zunanji minister Halbe Zijstra je propad koalicijskih pogovorov v Nemčiji označil za slabo novico za Evropo. Kot je še dejal v Bruslju, bi bile predčasne volitve slab scenarij. Izrazil je upanje, da bodo nemške stranke "znova razmislile in znova začele govoriti med seboj". Poudaril je, da je Nemčija zelo vplivna članica EU, brez katere je v uniji zelo težko sprejemati odločitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nizozemski premier Mark Rutte je odpovedal za danes predviden obisk v Berlinu. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik nizozemske vlade, ima nemška kanclerka druge nujne obveznosti.

Belgijski zunanji minister Didier Reynders pa je spomnil, da v vse več evropskih državah koalicijska pogajanja ne trajajo le nekaj dni in tednov, temveč celo več mesecev.