Konferenca, dolga pol ure

Po enem letu zastojev se pogajanja Hrvaške z EU nadaljujejo, znova so jih 'zagnali' v Bruslju na pristopni konferenci, ki je trajala vsega pol ure. Naša južna soseda je na njej odprla šest in začasno zaprla pet pogajalskih poglavij, do katerih je imela Slovenija zaradi prejudiciranja meje doslej zadržke.

Na pristopni konferenci so bili hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, švedski zunanji minister Carl Bildt kot predstavnik predsedstva EU ter evropski komisar za širitev Olli Rehn, pa tudi stalni predstavnik Slovenije pri EU Igor Senčar.

Kosorjeva: Vstopili smo v končnico

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je odpiranje in zapiranje enajstih hrvaških pogajalskih poglavij z EU označila kot vstop Hrvaške v končnico pogajanj Zagreba in Bruslja. "To pomeni, da smo vstopili v končnico pogajanj o vstopu v EU," je ocenila med odprtjem novega otroškega vrtca na Krku.

Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj med Hrvaško in EU Vesna Pusić pa je v Zagrebu izjavila, da gre za "absolutno dobro novico iz Bruslja". Dodala je, da ima sicer Hrvaška še "veliko dela" in da se še vedno ni rešila problemov, ker Slovenija še vedno blokira odpiranje treh poglavij.

"Torej, imamo še pet poglavij, ki niso odprta, vse skupaj pa še 21 poglavij, ki jih je treba zapreti. Dela je veliko, to pa je le prvi korak," je izjavila Pusićeva, ki se je udeležila okrogle mize "Kako razumemo komunikacijo", na kateri je sodelovala s še štirimi predsedniškimi kandidati.

Žbogar je vesel

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci po koncu pristopne konference Hrvaške in EU ter sestanka o slovensko-hrvaški meji poudaril, da je vesel, da Hrvaška nadaljuje pogajanja in da se hkrati nadaljujejo pogovori o arbitražnem sporazumu.

Pri treh poglavjih – ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa Slovenija ohranja "vsebinske zadržke", ki po Žbogarjevih besedah niso povezani z vprašanjem meje. Te zadržke sedaj preučujejo in v bližnji prihodnosti bodo rešene tudi težave pri teh poglavjih, je danes povedal minister.

Slovenija je sicer danes na pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU k vsem poglavjem, ki jih je Hrvaška danes odprla ali zaprla, priložila svojo enostransko izjavo o zaščiti interesov. V njej naj bi med drugim povzemala izjavo, ki jo je hrvaška premierka Jadranka Kosor po septembrskem srečanju s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem poslala švedskemu predsedstvu EU.

K trem od teh poglavij pa je priložila še dodatne enostranske izjave, ki se nanašajo na konkretna vprašanja, ki jih ta poglavja obravnavajo. Gre za izjave k poglavju o prostem pretoku kapitala, varnosti hrane, veterinarski in fitosanitarni politiki ter o vseevropskih omrežjih. Izjava k poglavju o varnosti živil ter veterinarski in fitosanitarni politiki se na primer nanaša na vprašanje kranjske čebele in njene avtohtonosti.

Takoj po koncu konference so se nadaljevala pogajanja o meji, kjer se je Jandrokoviću, Bildtu in Rehnu pridružil tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar.

Zastoj Hrvaške na poti v EU se je začel lani oktobra, ko je Slovenija prvič javno opozorila na problem prejudiciranja vprašanja meje v pogajalskih dokumentih Hrvaške. Kandidatka je sicer do konca leta še napredovala pri peščici poglavij, a od decembra naprej so njena pogajanja popolnoma zastala. Preboj je omogočil dogovor predsednikov vlad Boruta Pahorja in Jadranke Kosor 11. septembra v Ljubljani o nadaljnjih korakih pri reševanju vprašanja meje.

Odprta poglavja

Tokratna pristopna konferenca je bila prva po decembru, čeprav običajno potekata vsaj dve na pol leta. Hrvaška je doslej odprla 28 in začasno zaprla 12 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU.

Tri poglavja – ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa bodo ostala blokirana. Slovenija ima pri teh poglavjih namreč druge "vsebinske zadržke", ki jih doslej javno še ni podrobno pojasnila. Vsaj pri enem poglavju naj bi sicer ti zadržki služili kot varovalo, da bo Hrvaška izpolnila septembrski dogovor na najvišji ravni, ki je omogočil preboj.

Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.

Pred njimi pa je še ena prepreka: Irci danes znova glasujejo o Lizbonski pogodbi. Če se ponovi njihov 'ne', širitev EU odpade. Vendar pa so tokrat nasprotniki pogodbe v manjšini.