Ameriški predsednik George Bush, ki je te dni tarča hudih kritik zaradi počasnega odziva na katastrofalne posledice orkana Katrina, ki je pretekli teden prizadel jugovzhodni del ZDA, dejal, da bo sam nadzoroval preiskavo o tem, kaj je šlo narobe in zakaj.
Medtem je ločeno preiskavo napovedal tudi senat. "Vlada je odpovedala na vseh področjih," je dejala republikanska senatorka Susan Collins in dodala, da bo odbor za vladne zadeve vodil zaslišanja.
Bush si je medtem že tretjič ogledal prizorišča naravne katastrofe, ki je pretekli ponedeljek razdejala obalna območja Louisiane, Mississippija in Alabame ter ponovil, da je optimist glede obnove.
Hillary Clinton zahteva temeljito preiskavo
Newyorška senatorka Hillary Clinton je že v nedeljo dejala, da bo uradno predlagala ustanovitev preiskovalne komisije, na podoben način, kot so po terorističnih napadih 11. septembra ustanovili komisijo za preiskavo okoliščin teh napadov.
Clintonova bo predlagala tudi zakon, ki bi ločil zvezne agencije za ukrepanje v naravnih nesrečah FEMA od ministrstva za domovinsko varnost in jo podredili vodstvu kabinetnega ministra, ki bi odgovarjal neposredno predsedniku ZDA.
Bush je pod plazom kritik predvsem zaradi direktorja FEMA Michaela Browna, ki se utaplja v poplavi pozivov k odstopu oziroma zahtev, naj ga Bush odslovi. Bistvo kritik je lepo strnilo pismo časopisnega bralca iz severozahoda ZDA: "Čuden je ta svet v katerem živimo, ko se birokrati trepljajo po ramenih za slabo delo in obenem krivijo najrevnejše prebivalce New Orleansa, da svojih minimalnih plač niso porabili za drag bencin za svoje neobstoječe avtomobile in se odpeljali v smer nikamor."
Brown je namreč skupaj z ministrom za domovinsko varnost Michaelom Chertoffom okregal tiste prebivalce New Orleansa, ki se niso umaknili pred orkanom, ob tem pa je pozabil, da nekateri ljudje nimajo denarja in avtomobilov in niso mogli nikamor.
Delavci vojaškega inženirskega korpusa, ki so zadnje dni trdno delali pri odmetavanju več kot tono težkih vreč peska v porušen del nasipa ob kanalu na 17. aveniji v New Orleansu, so si v ponedeljek lahko malce oddahnili, saj jim je uspelo popraviti nasip. Poleg tega so že začeli črpati vodo iz kanala v jezero Pontchartrain.
Ljudje nočejo iz mesta
Tiskovni predstavnik ministrstva za domovinsko varnost Russel Knocke je nanizal nekaj pozitivne statistike in dejal, da je obalna straža doslej rešila 22.800 ljudi, kar je štirikrat več, kot jih vsako leto reši po vsem ozemlju ZDA. Iz New Orleansa in drugod so evakuirali 155.000 ljudi, ki so nameščeni v 560 zavetiščih. V prizadevanjih za odpravo posledic sodeluje 60.000 vojakov in civilistov, na prizadeta območja pa so poslali 100 ton zdravil in cepiv, ker se bojijo izbruha nalezljivih bolezni zaradi stoječe poplavne vode polne trupel, nesnage, fekalij, strupov, ter vročine in komarjev. Policija in vojska pa počasi prevzemata nadzor nad mestom, kjer je v preteklih dneh vladal kriminal.
V New Orleansu so odprli začasni zapor za plenilce in nasilneže, ki so v mestu razdejali tisto, česar nista uničila orkan in voda, ter povzročili pravo anarhijo. Zapor so uredili na železniški postaji, v njem pa je trenutno 30 zapornikov. Oblasti sicer pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh za zapahe spravile še precej nepridipravov.
Namestnik šefa policije New Orleansa Warren Riley je povedal, da veliko ljudi zavrača evakuacijo in ostaja v mestu. Sporočil jim je, da ni nobenega razloga, da ostanejo. »Tukaj nimate niti vode niti hrane. Tudi služb ni,« je izjavil Riley. Policijske ekipe se vozijo po mestu s čolni in iščejo preživele in trupla. Reševalcem pomagajo tudi ekipe prostovoljcev, med katerimi je eno celo organiziral in jo vodi filmski zvezdnik Sean Penn. Trupla odvažajo v zbiralni center blizu mesta Baton Rouge. Do ponedeljka so jih v mestu našli 71, guvernerka Kathleen Blancova pa je kljub temu napovedala, da jih bo več tisoč. Župan New Orleansa Ray Nagin je v ponedeljek celo menil, da številka 10.000 trupel ni pretirana. Nagin je vsem tistim, ki nočejo zapustiti mesta, sporočil, da jim reševalci ne bodo več dostavljali vode.
240 tisoč beguncev v Houstonu
Nekdanja predsednika ZDA Bill Clinton in George Bush starejši sta v ponedeljek obiskala Houston v Teksasu, državi, ki gosti 240.000 beguncev in je že začela organizirati zračni most v druge države, saj bremena sama ne bo zmogla.
Clinton in Bush sta uradno sprožila "operacijo Katrina" za zbiranje denarja za pomoč, po vzoru podobne kampanje, ki sta jo uspešno izvedla za žrtve azijskih cunamijev. Clinton se je načeloma strinjal s soprogo, ki zahteva preiskavo, in je dejal, da nihče ne more reči, da zvezna oblast ljudi na začetku ni pustila na cedilu, zato je potrebno preiskati dogajanje in se iz tega kaj naučiti za naprej.
Bush starejši pa je jezno zavrnil kritike na račun svojega sina, čeprav se je tudi sam strinjal, da pomoč ni bila ustrezna. "Kaj pa naj stori? Lahko dela le to, kar dela. Gre naokoli in pokaže, da zvezna vlada sodeluje. Ne more pa poslušati vsakega kritika uredniške strani New York Timesa," je dejal Bush starejši, ki se je pred tem pošalil, da naj vsak, ki si bo upal kritizirati predsednika pred njegovo mamo Barbaro, obleče zaščitni jopič.
