Rok za predajo se je sicer iztekel v ponedeljek opoldne, vendar pa ga je vlada v Beogradu podaljšala še za 12 ur. Po izteku teg roka pa naj bi začeli z aretacijami.
V nasprotju s predhodnimi napovedmi jugoslovanske oblasti še ne bodo objavile ne seznama ne števila obtožencev, ki so se odločili za prostovoljno predajo. Pogovori ministra Markovića z odvetniki nekaterih obtoženih naj bi še potekali.
Miloševićev general na haaški "kosovski" obtožnici
Ojadnić se je že ob razpadu nekdanje Jugoslavije javno in nedvoumno opredelil, da bo "general novega predsednika Srbije Slobodana Miloševića". S svojo navzočnostjo na kongresih takrat vladajoče Socialistične stranke Srbije (SPS) naj bi izpričeval lojalnost njenemu voditelju Miloševiću, kar naj bi mu pomagalo k hitremu in vrtoglavemu uspehu v vojaški karieri. Toda tisti, ki ga poznajo, zatrjujejo, da je tako hitro napredoval (tudi) zaradi izrednih vojaških sposobnosti.
Za seznam t.i. kosovske obtožnice haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga je "priporočila" t.i. poveljniška odgovornost oziroma položaj načelnika GŠ VJ, na katerega ga je Miloševič imenoval novembra 1998 po razrešitvi Momčila Perišića. Na tem seznamu so še Miloševič, nekdanji podpredsednik vlade ZRJ Nikola Šainović, še vedno aktualni predsednik Srbije Milan Milutinović in nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljković, ki pa je 11. aprila naredil samomor in dva dni kasneje umrl.
Ojdanić je bil načelnik GŠ VJ do začetka januarja 2000, ko ga je na položaju zamenjal dotedanji poveljnik 3. armade Nebojša Pavković. Do zamenjave je prišlo po atentatu na tedanjega jugoslovanskega obrambnega ministra Pavla Bulatoviča, na ta položaj pa je Milošević imenoval prav Ojdanića, kar je bilo mogoče šteti za svojevrstno degradacijo nekdanjega prvega človeka VJ. Ojdanićeva vojaška kariera je bila končana po političnih spremebah v ZRJ in Srbiji oktobra 2000, ko je prišla na oblast Demokratična opozicija Srbije (DOS).
Ojdanić je pred časom za beograjski tisk povedal, da skrbno spremlja sojenje Miloševiću v Haagu in da dopolnjuje bogato dokumentacijo za morebitno obrambo, ki naj bi imela že več kot 2000 strani. Ojdanić se čuti "izdanega", saj v nasprotju s sedanjim načelnikom GŠ VJ Nebojšo Pavkovićem in nekdanjim poveljnikom vojske bosanskih Srbov Ratkom Mladićem baje ni užival nobenega varstva novih oblasti.
Milan Martić: Od policista prek vodje krajinskih Srbov do haaškega obtoženca
Nekdanji voditelj hrvaških Srbov Milan Martić je obtožen uboja civilistov, ko je maja leta 1995 odredil raketni napad na Zagreb. Po besedah njegove odvetnice Starhinje Kastratović se Martić zaveda svoje odgovornosti in je v Haagu pripravljen pričati.
Martić je bil tudi eden od glavni akterjev postavljanja barikad okrog Knina, zaradi česar ga je šibeniško okrožno sodišče že obsodilo na 20 let zapora. Julija 1991 se je na Hrvaškem vse bolj razplamtevala vojna, v kateri so Srbi ob podpori JLA ter Srbije in Črne gore do konca leta osvojili skoraj tretjino hrvaškega ozemlja. 19. decembra 1991 so krajinski Srbi razglasili t.i. Republiko Srbsko krajino (RSK), Martić pa je postal njen notranji minister. Na tem položaju je ostal vse do decembrskih volitev leta 1993, ko so ga izvolili za predsednika RSK.
Po znani ofenzivi Nevihta, ki jo je hrvaška vojska v Krajini izvedla avgusta 1995 in zavzela območje, je Martić pobegnil v Banja Luko v BiH, kjer je neovirano živel do leta 1997, ko so se začele prve aretacije obtoženih vojnih zločinov. Od takrat pa vse do danes se je za njim izgubila vsaka sled.
Obtožnica proti Martiću je bila na haaškem sodišču vložena julija 1995. Obtožen je, da je 2. in 3. maja 1995 ukazal obstreljevanje Zagreba z raketami vrste orkan s kasetnim polnjenjem. V obstreljevanju središča Zagreba, poslopij hrvaškega obrambnega ministrstva in policije, je bilo ubitih pet ljudi, ranjenih pa 20. Med dokazi proti Martiću je tudi njegova televizijska izjava, da bo v odgovor na napad hrvaške vojske v Slavoniji, v katerem je bilo ubitih 400 ljudi, ukazal bombardiranje Zagreba, Siska in Karlovca.
Obtožnica Martića bremeni, da je "zavestno in namerno ukazal nezakonit napad na civilno prebivalstvo in posamezne civiliste v Zagrebu" ter da ni sprejel "nujnih in razumnih ukrepov za preprečitev napada niti ni kaznoval njegovih storilcev". Pred odhodom "v ilegalo" je Martić sicer napovedal, da bo "veliko mrtvih", če ga bodo skušali aretirati.