V ponedeljek je Jerusalem Post poročal, da naj bi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v pogovoru z izraelskim predsednikom, ko je beseda nanesla na migrantsko krizo, s katero se spoprijema tudi Hrvaška, dejala, da na Hrvaškem razlikujejo med migranti in begunci ter da so pripravljeni azil zagotoviti beguncem, migranti, ki iščejo boljše življenje, pa morajo spoštovati mednarodna pravila. Ter da vsi trdijo, da so sirski begunci, večinoma pa gre po njenih besedah za afriške in pakistanske migrante, ki se poskušajo na Hrvaško prebiti prek Bosne in Hercegovine.
Dodala naj bi, da je Bosna in Hercegovina nestabilna država, ki so jo prevzeli militantni islam in ljudje, povezani z Iranom in terorističnimi organizacijami.
Prav te besede so v hrvaški in bosanski javnosti vzbudile ogorčenje in številne obsodbe. Razgrete strasti je mirila celo nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor in na Twitterju zapisala, da se opravičuje vsem narodom v prijateljski državi Bosni in Hercegovini.
Grabar-Kitarovićeva zanika poročanje Jerusalem Posta
Danes je hrvaška predsednica, ki je še vedno na obisku Izraela, po poročanju N1 zanikala, da je izrekla sporne izjave, o katerih je, kot že omenjeno, poročal Jerusalem Post: "To so komentarji na komentarje ene novinarke ... Ponavljam, tega nisem rekla. Zavračam tudi ostre odzive, ki Hrvaško primerjajo s fašizmom, to je popolna neumnost."
"Ne vem, kako je prišlo do te izjave, saj se nisem pogovarjala z nobenim novinarjem, nisem dajala nobenih izjav, razen teh, na katerih ste sami sodelovali," je še dejala.
Novinarka: Kolinda je omenila Iran enkrat, v povezavi z migranti
Pod omenjeni članek v Jeruzalem Postu se je podpisala novinarka Greer Fay Cashman, ki jo je za komentar kontaktiral hrvaški Index. Dobili so kratek odgovor: "Enkrat je omenila Iran in to v povezavi z migranti, ki se predstavljajo za begunce, ne pa v povezavi z vlado BiH."
Dokaj nejasno izjavo je novinarka podala tudi za bosanski Avaz. Podobno je zatrdila, da je hrvaška predsednica omenila Iran in migrante, glede najbolj spornih izjav, da je BiH prevzel militantni islam, pa je stopila korak nazaj. "Navedla je, da so med migranti tudi militanti in da oni predstavljajo problem. Ni povezovala vlade BiH z militanti in Iranom, ampak migrante," je dejala.
Za N1 pa je dejala, da, ko je zapisala, da je BiH pod nadzorom islama, ni imela v mislih celotne države, temveč na posamezne elemente družbe. A zatrdila, da hrvaška predsednica je govorila o Bosni in Hercegovini v kontekstu kot je bil zapisan v omenjenem članku.

Obsodbe izjav v Bosni in Hercegovini
A zapisane domnevne izjave so že včeraj sprožile ogorčenje tako na Hrvaškem kot v Bosni in Hercegovini. Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je dejal, da so trditve Grabar-Kitarovićeve "laži, ki jih je ustvarila agresivna in ksenofobna politika, ki jo ima uradni Zagreb do Bosne in Hercegovine in do Bošnjakov, in ki ima vse elemente fašizma".
Dodal je še: "Izjave predsednice Republike Hrvaške predstavljajo enako propagando, ki so jo uporabljali obsojeni vojni zločinci in voditelji t. i. Herceg-Bosne, ko so poskušali upravičiti pošastne zločine, ki so jih zagrešili proti Bošnjakom."
Ob tem je Grabar-Kitarovićevo pozval, naj se začne spopadati z naraščajočo radikalizacijo in militarizacijo neofašističnega gibanja v svoji državi, namesto da škoduje ugledu BiH v svetu, poroča portal N1.
Do domnevnih izjav je bil kritičen tudi predstavnik judovske skupnosti v BiH Eli Tauber, ki je dejal, da če so izjave hrvaške predsednice resnične "ne vem, kako bi se lahko sprehajal po ulicah mojega mesta Sarajeva".
Stranka demokratske akcije (SDA) pa je izjave označila za zlonamerne, po njenem predstavljajo njeno naraščajočo islamofobijo, ki je naperjena proti BiH in Bošnjakom. "Njena islamofobna politika temelji na idejah etnične in verske nadvlade z elementi fašizma."
KOMENTARJI (330)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.