34 let po uničujočem izbruhu vulkana znova našla svojo sestro

13. novembra leta 1985 je v Kolumbiji izbruhnil vulkan Nevado del Ruiz, vulkanski pepel in tekoči 'val blata', ki je nastal, ko je lava stopila ledenik, sta pod seboj pokopala celotno mesto Armero, življenje je tisti dan izgubilo okoli 25.000 ljudi.

Jenifer de la Rosa je bila takrat stara teden dni, po tem, ko so jo reševalci rešili izpod ruševin, so jo predali v roke delavki Rdečega križa, kasneje pa jo je posvojil španski par. Kot odrasla pa se je odločila odkriti, kaj se je zgodilo z njeno biološko družino.

In po 34 letih je naposled našla svojo sestro – Inštitut za genetiko v kolumbijski prestolnici je v četrtek potrdil DNK ujemanje, poroča AP. 

Njuna zgodba je zgodba številnih kolumbijskih otrok, ki so jih po izbruhu vulkana dali v posvojitev, mnoge so posvojili v tujino, na Nizozemsko in v Francijo. Lokalni kolumbijski mediji poročajo, da so otroke, če v šestih mesecih po naravni katastrofi niso našli njihovih sorodnikov oziroma po otroke ni prišle nihče, smatrali za zapuščene, kljub temu, da je bilo povsem mogoče, da so njihovi starši še vedno v bolnišnici in jih niso mogli iskati. 

Dandanes pa se številni, med njimi tudi Jenifer, vračajo v domovino, in iščejo odgovore. In pot jih običajno sprva vodi do Francisca Gonzaleza, ki je v naravni katasfrofi izgubil očeta in brata, nato pa si za cilj zastavil združiti družine, ki so bile v nesreči ločene. Njegova fundacija Armando Armero je do sedaj zbrala podatke, tudi DNK, 478 staršev, ki iščejo svoje otroke in za katere verjamejo, da so preživeli, ter podatke o 65 otrocih, ki so bili posvojeni. "Vemo, da so mnogi otroci preživeli. Dali so jih v posvojitev, tako legalno kot nelegalno, pri tem ni bilo nobenega učinkovitega državnega nadzora," je dejal za AP.

Slike najdenih otrok so v mesecih po izbruhu polnile časopise, a številni so bili premajhni, da bi lahko oblastem povedali svoje ime. Večina njihovih staršev je v izbruhu izgubila življenje, a nekateri so bili le ranjeni in tako tudi več mesecev v bolnišnici. Med njimi tudi Gladys Primo, ki se je iz kome prebudila po treh mesecih – a njena dva otroka sta izginila. Še danes verjame, da sta preživela – tudi ona je dala omenjeni fundaciji svoj DNK v upanju, da ju bo morda nekoč našla.

Trdi, tako kot mnogi drugi starši, da jim Kolumbijska agencija za varstvo otrok nikoli ni predložila celotnega seznama, kateri otroci so bili posvojeni. 

Danes 34-letna Jenifer je vedno vedela, da je bila posvojena – njeni španski starši so bili glede tega vedno odkriti, z njo so delili tudi dokumente, iz katerih je razvidno ime njene biološke matere, Dorian Tapazco Tellez. 

Ko je leta kasneje začela iskati svojo družino, je naletela na žensko, 35-letno Angelo Rendon, prodajalko poulične hrane z dvema najstniškima hčerama, ki je iskala mamo z istim imenom. Z Gonzalesovo pomočjo sta se prvič srečali že lansko leto, čeprav takrat še nista vedeli, ali sta res sestri, Jenifer dandanes priznava, da je bila sprva skeptična. V četrtek pa je prišla potrditev, Inštitut za genetiko je z DNK analizo potrdil, da sta resnično sestri. 

"Živeli sva zelo različno življenje. Sva dokaz, da se vezi lahko zgradijo," je Jenifer dejala za AP.