Nobelova nagrada za mir za sporazum, ki je končal pol stoletja trajajočo vojno

Letošnji prejemnik Nobelove nagrade za mir je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Nagradili so ga za njegova odločna prizadevanja, da konča več kot 50 let trajajočo državljansko vojno, ki je zahtevala 220.000 žrtvev in skoraj šest milijonov razseljenih, je sporočil Nobelov odbor. 

"Nagrada je tudi poklon ljudstvu Kolumbije, ki se kljub vsem stiskam in zlorabam niso odpovedali upanju po pravičnem miru, in vsem stranem, ki so sodelovale vmirovnem procesu. Nenazadnje pa je to tudi poklon neštetim žrtvam državljanske vojne," so zapisali v obrazložitvi.

Santos: Nagrado sprejemam v imenu vseh Kolumbijcev

Santos je v televizijskem nagovoru izrazil hvaležnost za izkazano čast. "Nagrade ne sprejemam v svojem imenu, temveč v imenu vseh Kolumbijcev, še posebej milijonov žrtev konflikta, ki smo ga trpeli več kot 50 let," je dejal. 

"Med seboj se moramo spraviti in poenotiti, da bi končali ta proces ter začeli graditi stabilen in trajen mir," je dejal v govoru v predsedniški palači.

Na referendumu sporazum zavrnili

Predsednik Kolumbije Santos je z vodjem gverilske skupine Farc Timoleonom Jimenezem (znanem tudi po imenu Rodrigo Londono) 26. septembra po kar štirih letih pogajanj podpisal mirovni sporazum. O njem so v nedeljo odločali na referendumu, kjer pa so ga zavrnili.

Predsedujoča odboru Kaci Kullmann Five je poudarila, da zdaj obstaja resnična nevarnost, da se bo mirovni proces zaustavil, državljanska vojna pa znova izbruhnila. "Zato je toliko bolj pomembno, da strani, ki ju vodita predsednik Santos in vodja sil Farc Rodrigo Londono, še naprej spoštujeta prekinitev ognja," je dejala. Ob tem je izpostavila, da zavrnitev sporazuma na volitvah ne pomeni nujno, da je mirovni proces "mrtev". "Kar je 'ne' stran zavrnila, ni bila želja po miru, ampak točno določen mirovni sporazum," je dejala. V imenu odbora se je zavzela za nadaljevanje in napredovanje mirovnega procesa.

Izbirali med 376 nominiranci

Nobelov odbor je imel letos še posebej težko delo, izbirati so morali med kar 376 nominiranci, kar je največ doslej. Prejšnji rekord so postavili leta 2014, ko jih je bilo 278. 

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Nagrajenec bo prejel osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).

Lani je nagrada pripadla štirim organizacijam civilne družbe, ki so si nagrado prislužile za svoj prispevek pri izgradnji pluralistične demokracije v Tuniziji po jasminovi revoluciji leta 2011.