Tujina

Zaradi ostrega avstrijskega nadzora v Pliberku najmanj ljudi doslej

Pliberk/Zagreb, 12. 05. 2018 08.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
STA, / A.I., / K.H.
Komentarji
0

Na Libuškem polju pri Pliberku se je slovesnosti v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev udeležilo najmanj ljudi doslej. Deželna vlada avstrijske Koroške je namreč letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Čeprav so nekateri s seboj prinesli zastave in simbole, z njimi niso smeli na prizorišče.

Pri Pliberku poteka tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki pa se je letos zaradi rigoroznega nadzora avstrijskih oblasti udeležuje manj ljudi, kot sicer, poročajo hrvaški mediji. Po ocenah policije se je na prizorišču zbralo okoli 10.000 ljudi.

Razen uradnih zastav Avstrije, Hrvaške ter Hrvatov iz Bosne in Hercegovine druga obeležja ali transparenti niso dovoljeni, prav tako ne druge tuje zastave. Deželna vlada avstrijske Koroške je namreč letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so udeležence že vnaprej opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.

"V Evropi, v Avstriji, ni prostora za nacistične simbole," je dejal Othmar Karas (ÖVP), socialdemokrati so ob tem dodali, da se verski simboli ne bi smeli zlorabljati. 

Nadzor so avstrijske oblasti začele izvajati že na meji s Slovenijo in kot poroča hrvaški časnik Večernji list, naj bi celo zaprli glavni mejni prehod, preko katerega so običajno v Pliberk prihajali Hrvati, tako da so morali ti iskati alternativne poti.

Komemoracija za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, se je začela okoli poldneva in zaenkrat poteka mirno, brez incidentov, še poroča Večernji list.

Jandroković: Tudi to je hrvaška zgodovina, ki je zelo zapletena, težka in bolna

Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo vodi Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja.

Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov, kasneje med govorom pa tudi aplavza, ko je obljubil, da bo sabor še naprej pokrovitelj te slovesnosti.

"Te odločitve se bom čvrsto držal. Predvsem zaradi naših moralnih, človeških in civilizacijskih obveznosti, da izkažemo pieteto žrtvam zločinov, storjenih iz maščevanja, sovraštva, nestrpnosti ali ideologije," je dejal predsednik sabora.

Kar se je zgodilo v Pliberku, se ne sme pozabiti. "To poglavje hrvaške zgodovine je bil poraz človečnosti, človeškega dostojanstva, svobode in razuma. Po fašističnih zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno, je komunistična oblast z na Pliberku temelječimi zločini nad pripadniki hrvaškega naroda utrla pot totalitarizmu, nesvobodi in pregonu nasprotno mislečih ter s tem ubila upanje v izgradnjo demokratične družbe," je dejal.

Poudaril je, da je tudi to hrvaška zgodovina, "ki ni enostavna; je zelo zapletena, težka in bolna", je dejal Jandroković.

Prisotni so bili tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot denimo Vladimir Šeks in Bruna Esih.

Prisoten je bil tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki je izjavil, da želijo z današnjo slovesnostjo v Pliberku "poslati močno sporočilo tudi tistim, ki bi ponovno pisali zgodovino našega naroda, v našem imenu, ki jih znova moti tudi ta komemoracija".

Protestniki slovesnost označili za ustaško zborovanje

Prvič pa so se na tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se je zbralo nekaj sto aktivistov tako iz Hrvaške in Avstrije kot tudi iz Slovenije in Italije. Slovesnost v Pliberku so označili za ustaško zborovanje. Mnogi so nosili tudi transparente z napisi "nacisti ven".

Letos so prvič napovedani protesti levičarskih in antifašističnih skupin.
Letos so prvič napovedani protesti levičarskih in antifašističnih skupin. FOTO: Reuters

Prepovedana tudi hrana in pijača

Dnevnik.hr poroča, da letos za red in mir skrbijo številni varnostniki in policisti. Prepovedane so vse fotografije in teksti, ki bi kakor koli namigovali na politiko, obleke z vojnimi oznakami, tudi vse zastave ali obeležja razen cerkvenih, nacionalnih ali državnih.

Predstavniki Častnega pliberškega voda so na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu dejali, da so v dogovoru s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi avstrijske Koroške sprejeli ukrepe, da bi manifestacija minila brez incidentov. 

Prav tako bodo ostro ukrepali proti kršiteljem javnega reda in miru, prepovedani so petje pesmi, prodaja ali uživanje hrane ter alkoholnih pijač. 

Varnostne službe bodo snemale celotno komemoracijo in v kolikor bodo med pregledovanjem posnetkov odkrile kršitelje, bodo ti sankcionirani. 

Policisti so na lanskoletni slovesnosti zaradi nacističnega pozdravljanja, nacističnih simbolov in tetovaž s kljukastim križem aretirali tri osebe. 

V Pliberku se vsako leto zbere na tisoče ljudi.
V Pliberku se vsako leto zbere na tisoče ljudi. FOTO: AP

Zavezniki partizanom izročili več deset tisoč poraženih vojakov, ustašev in domobrancev

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.

S poraženimi hrvaškimi vojaki so bili ujeti tudi številni civilisti, ki so čez Slovenijo pobegnili pred partizansko vojsko, navajajo hrvaški mediji.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.

Hrvaški sabor je leta 2012, po 11 letih, ukinil pokroviteljstvo nad komemoracijo "zaradi zlorabe žrtev in ustaške ikonografije". Dve leti nazaj je pokroviteljstvo prevzel hrvaški sabor. Številni hrvaški opozicijski politiki so ob tem glasno protestirali ter opozarjali na spoštovanje človekovih pravic. 

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja