Komik, čokoladni baron in plinska princesa

V drugi krog volitev se bo skorajda zagotovo uvrstil Volodimir Zelenski, medtem ko je boj med politično bolj izkušenima Petrom Porošenkom in Julijo Timošenko še odprt. Skupaj se za predsedniški položaj poteguje rekordnih 39 kandidatov, a pravih možnosti, razen omenjene trojice, nima nihče več. 

Komik: politično prazen, a za nezadovoljni narod 'svež veter' 

Vzpon Zelenskega je po svoje presenetljiv, saj nima nobenih ne političnih ne vodstvenih izkušenj, razen da je igral predsednika države v priljubljeni televizijski nanizanki. Po mnenju kritikov je politično prazen, brez jasnih ciljev. A po drugi strani Zelenski jezdi na krilih nezadovoljstva naroda nad zdajšnjimi političnimi voditelji in predvsem položajem, v katerem je država – na vzhodu vlada vojno stanje, Krim je zasedla Rusija, gospodarstvo pa životari, tako kot večina ukrajinskih prebivalcev.

Podporniki Zelenskega v njem vidijo "svež veter". Primerjajo ga tudi z nekdanjim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, ki je bil prav tako "le" igralec. Navdušuje predvsem mlade.

A kritiki opozarjajo, da država v tem trenutku ne bi smela tvegati s političnim novincem. Drugi namigujejo, da je Zelenski zgolj lutka v rokah kontroverznega oligarha Igorja Kolomojskega. Zelenski to zavrača, očitno uspešno, saj nič ne kaže, da bi kritike vplivale na njegovo podporo med ljudstvom.

Plinska princesa: pokvarjena populistka ali edina, ki se zmore zoperstaviti vladarju Kremlja? 

Njegov antipod je Julija Timošenko, ki v Ukrajini velja za političarko, ki razdvaja. Na ukrajinski politični oder se je povzpela po oranžni revoluciji leta 2004 in v obdobju predsedovanja proevropskega Viktorja Juščenka prevzela vodenje vlade. Prepoznavna po značilni frizuri z dvema kitama se je zavzemala predvsem za boj proti korupciji in proti proruskim elitam.

Kot voditeljica zasebnega plinskega podjetja, s katerim je v 90. letih obogatela, si je prislužila vzdevek plinska princesa, to ime pa je potem "upravičevala" tudi v za mnoge spornih pogajanjih z Rusijo glede dobave plina.

V tem obdobju si je pridobila številne nasprotnike in ustvarila precej zamer, kar se ji je potem grdo maščevalo po porazu na predsedniških volitvah leta 2010 proti Viktorju Janukoviču. V spornem procesu, ki je bil po mnenju Zahoda jasno politično motiviran, je bila zaradi zlorabe položaja obsojena na sedem let zapora. Na prostost je sicer prišla po treh letih, ko je po majdanski revoluciji Janukovič pobegnil v Rusijo.

Timošenkova je leta 2014 znova kandidirala za predsednico države, a jo je močno porazil tedanji politični novinec Porošenko. Kljub temu ni vrgla puške v koruzo in se zdaj za položaj poteguje še tretjič. Njeni podporniki menijo, da je pravzaprav edina, ki bi se bila sposobna zoperstaviti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in potegniti ukrajinski voz iz blata. Nasprotniki na drugi strani menijo, da je pokvarjena populistka, ki ima tajne stike z vladarjem Kremlja.

Čokoladni baron: veliki up, ki mu ni uspelo razrešiti konflikta na vzhodu Ukrajine

Kljub razdvajajočemu položaju Timošenkove in neizkušenosti Zelenskega pa Porošenku, ki je pred petimi leti na volitvah zmagal kot veliki up, očitno ne uspe prepričati volivcev, da si zasluži še en mandat. Leta 2014 je predsednik postal tudi na podlagi velikega uspeha na poslovnem področju. Na čelu svojega podjetja s slaščicami je postal milijarder, zaradi tega pa se ga je prijel vzdevek čokoladni baron. Po oceni revije Forbes je imel ob izvolitvi pod palcem 1,3 milijarde dolarjev premoženja.

Volivci so pred petimi leti upali, da se bo nekaj njegovega uspešnega vodenja podjetja prelilo tudi v vodenje države. A je po ocenah analitikov naredil odločno premalo za oživitev ukrajinskega gospodarstva in izboljšanje življenjskih razmer Ukrajincev, predvsem pa v boju proti korupciji, ki kljub visokim obljubam o izkoreninjenju ostaja vsepovsod prisotna. Prav tako ni razrešil konflikta na vzhodu države, ki je do zdaj terjal že več kot 13.000 življenj. Pa tudi njegovo osebno premoženje je upadlo – po ocenah ukrajinskih medijev je težek "le" še okoli pol milijarde dolarjev.

Porošenko sicer poudarja, da je bilo sprejetih več reform, ki pa še niso začele učinkovati, zato potrebuje več časa. Jasno se postavlja po robu Putinu in obljublja vrnitev Krima. Tudi Zelenski napoveduje končanje konflikta s proruskimi uporniki na vzhodu države, medtem ko Timošenkova napoveduje predvsem zvišanje življenjskega standarda in znižanje cen plina.

Kaj pravijo volivci?

Kdo bo najbolj prepričal volivce, bo pokazal nedeljski prvi krog. Za Enverja Bakirova, razseljenega s Krima, je prav krimsko vprašanje glavna točka volitev: "Zame, za krimskega Tatara, obstajajo zelo jasna merila pri kandidatih: kaj posamezni kandidat pravi o Krimu? Koliko ga skrbi to vprašanje? Skoraj tretjina se izogiba tega vprašanja. Zame kot volivca so ti takoj na črnem seznamu," je dejal za Euronews. 

Podjetnica Anastasia Mokrentsova, prav tako s Krima, pa pravi, da se je "življenje po petih letih poslabšalo. Težje je živeti, ljudje so jezni, ljudje so revni." 

S spremembami od leta 2014 ni zadovoljna niti raziskovalna novinarka Eugenija Motorevska: "Spremembe bi bile lahko veliko bolj intenzivne, lahko bi jih bilo veliko več in veliko manj korupcijskih škandalov."