Komisija: Volitve so veljavne

Predsednik komisije na Haitiju Gaillot Dessainvil je volitve označil za uspešne, od več kot 1500 volilnih mest pa jih potrdila o veljavnosti ni dobilo le 56, čeprav je kar 12 od 19 predsedniških kandidatov pozvalo k razveljavitvi volitev.

Misija ZN na Haitiju (Minustah) je po zaprtju volišč izrazila globoko zaskrbljenost zaradi številnih incidentov, ki so ovirali volitve, in pozvala prebivalce države ter politične kandidate, naj ostanejo mirni, ker ima lahko poslabšanje varnostnega položaja dramatične posledice.

Pomočnik generalnega sekretarja Organizacije Afriških držav (OAS), ki mora potrditi veljavnost volitev, Albert Ramdin je sporočil, da jih nasilje skrbi, vendar pa bo njihovo poročilo o volitvah menda objavljeno šele čez nekaj tednov.

Po volitvah so se sestali tudi veleposlaniki največjih držav donatork pomoči Haitiju, ki so razpravljali o poteku volitev. Veleposlaništvo ZDA je sporočilo, da položaj spremljajo.

Protesti v prestolnici

V prestolnici Port au Prince se je po volitvah na demonstracijah zbralo več tisoč ljudi, ki so predsednika Reneja Prevala in vladajočo stranko obtoževali poneverb.
Kmalu po zaprtju volišč je 12 predsedniških kandidatov namreč izdalo zahtevo po razveljavitvi volitev in podpornike pozvalo k mirnim demonstracijam. Vendar pa je na težave naletel tudi kandidat Prevalove Stranke enotnosti Jude Celestin, ki ni mogel voliti, ker ga ni bilo na seznamu na njegovem volilnem mestu.

Prvi rezultati naj bi bili znani šele 7. decembra, večina opazovalcev pa meni, da bo potreben drugi krog, in to ne le pri predsedniških volitvah. Za 11 sedežev v senatu se je namreč potegovalo 96 kandidatov, za 99 sedežev v spodnjem domu parlamenta pa več kot 800.

Generalni direktor volilne komisije Opont Pierre je kmalu po volitvah priznal, da so izgredniki ponekod zapirali volilna mesta, da je prihajalo do streljanja in metanja kamenja, vendar pa naj bi to veljalo le za majhen delež volišč.

Napeto tudi zaradi kolere

Nasilne volitve za Haiti niso nič novega, razmere pa so bile tokrat napete tudi zaradi izbruha kolere, za katero je umrlo že najmanj 1600 ljudi, Haitijci pa za izbruh bolezni krivijo pripadnike mirovnih sil ZN. V nedeljo je bilo nekaj napadov na mirovne sile, policija je v prestolnici uporabila solzivec, vendar pa ne poročajo o hujših množičnih neredih.

Do nedelje zvečer še ni bilo jasno, ali je šlo za organizirane prevare in nasilje ali za zmedo, ki še vedno vlada po katastrofalnem potresu 12. januarja, v katerem je umrlo najmanj 250.000 ljudi. Po potresu je poldrugi milijon ljudi ostal brez strehe nad glavo, vlada pa je do nedelje razdelila le polovico od 400.000 novih osebnih izkaznic volivcem, ki prebivajo na novih naslovih ali so ostali brez starih osebnih izkaznic.