Francoski predsednik Jacques Chirac je dejal, da se strinja z zamrznitvijo britanskega rabata, če bi to pripeljalo do sprejetja evropskega proračuna. ''Pripravljeni smo na kompromis,'' je še dejal Chirac. "Velika Britanija predlog o zamrznitvi rabata zavrača," je sporočil tiskovni predstavnik britanskega premierja Tonyja Blaira. S tem se je možnost za dogovor o novi finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013 močno zmanjšala.
Voditelji članic Evropske unije so pred tem v Bruslju prekinili vrhunsko zasedanje, na katerem skušajo doseči dogovor o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. Predsedujoči, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa se ločeno sestaja s šefi vlad "problematičnih" držav članic, so povedali diplomatski viri.
Za isto mizo naj bi vsi voditelji znova sedli okrog 21. ure. Po navedbah diplomatov se je Juncker na štiri oči sestal z voditelji Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Švedske in Italije ter jim ponudil rešitve, s katerimi bi vsaj deloma ugodil njihovim največjim zahtevam v pogajanjih o prihodnjem finančnem okvirju EU.
Z dogovorom ne gre hiteti
Sicer pa voditelji Evropske unije vrhunsko zasedanje, na katerem skušajo doseči dogovor o prihodnji finančni perspektivi, nadaljujejo v pesimističnem vzdušju.
"Zelo sem pesimističen," je že drugi dan zapored ob prihodu na vrh dejal švedski premier Goran Persson. "Menim, da danes ne bi smeli hiteti z dogovorom, dovolj časa imamo, da izpogajamo boljši proračun," je tudi dodal in ocenil, da bi bilo smiselno počakati še kakšno leto. Po mnenju švedskega premiera Velika Britanija tudi ni edina država, ki resno blokira pogajanja. "Tega nisem slišal. Kar nekaj držav je, ki so razočarane zaradi strukture proračuna. Presenečen sem, da se vrh opisuje kot boj med Francijo in Veliko Britanijo. To je izum medijev," je izjavil.
London je sicer povsem osamljen v svoji zahtevi po ohranitvi britanskega rabata, o katerem se je pripravljen pogajati le, če se odpre širše vprašanje strukture proračuna, še posebej njegovega kmetijskega dela, ki zavzema največji delež.
Kompromis, ki ga je luksemburško predsedstvo EU predložilo kot podlago za pogajanja na vrhu, sicer zagotovo zavrača tudi Nizozemska, ki hoče znižanje svojega prispevka v skupno blagajno. Država namreč plačuje daleč največ na prebivalca.
O širitvi le na splošno
Voditelji držav članic EU širitvi povezave po dvojni zavrnitvi evropske ustavne pogodbe ne posvečajo posebne pozornosti. V osnutku sklepov je le skopo zapisano, da je EU zavezana k izpolnitvi širitvenih zavez, ki so bile sprejete že na vrhu decembra lani. Več pozornosti je tokrat deležno Kosovo, saj naj bi Evropski svet o pokrajini sprejel posebno deklaracijo.
Voditelji so pozdravili podpis pristopne pogodbe z Romunijo in Bolgarijo, katerih vstop v povezavo je predviden za leto 2007. Turčija izrecno ni omenjena.
Nič bolj konkretni niso voditelji v sklepih, ki se nanašajo na Zahodni Balkan; sicer so v osnutkih potrdili zavezo s solunskega vrha 2003, v katerem so za države območja potrdili evropsko perspektivo, so pa peterico držav (Albanijo, Hrvaško, BiH, SČG in Makedonijo) vnovič spomnili, da je njihovo približevanje uniji v prvi vrsti odvisno od njih samih in od izpolnjevanja koebenhavnskih kriterijev za članstvo. Pri tem EU kot pogoj postavlja tudi regionalno sodelovanje.
Pesimistično vzdušje
Če želi Evropska unija uresničiti cilje prenovljene lizbonske strategije, ki se osredotoča na krepitev rasti in zaposlovanja, mora mobilizirati vse ustrezne nacionalne in evropske vire, vključno s kohezijsko politiko. To so v skladu z osnutki sklepov na vrhunskem zasedanju v Bruslju poudarili voditelji članic povezave.
Šefi držav, ki so se zavzeli še za upoštevanje vseh treh dimenzij strategije - gospodarske, socialne in okoljske - so tako potrdili integrirane smernice za rast in delovna mesta za obdobje 2005-2008. Sprejeli so tudi deklaracijo o načelih za trajnostni razvoj, ki so ga označili za izhodišče vseh unijinih politik in aktivnosti. Cilji, zapisani v deklaraciji, ki jo je pripravila Evropska komisija, bodo podlaga za oblikovanje prenovljene strategije trajnostnega razvoja, ki naj bi jo sprejeli do konca leta.
Kot še poudarjajo voditelji, je treba sprejete dokumente zdaj preliti v ambiciozne nacionalne reformne programe, ki jih morajo v skladu z načrtom komisije do jeseni pripraviti države članice. Obenem pa bo komisija predstavila posebno poročilo o izvajanju aktivnosti v okviru prenovljene lizbonske strategije na ravni EU. Ti programi so namreč nujno potreben instrument za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, so v osnutku sklepov še zapisali udeleženci vrha.
Preloženi še en referendum in dve ratifikaciji ustave EU
Sicer pa so voditelji Evropske unije razpravljali o krizi, v kateri se je znašla Unija po francoskem in nizozemskem ''ne'' evropski ustavi. Zavzeli so se za nadaljevanje procesa ratifijacije. Vendar so si države vzele leto dni za razmislek.
1. november 2006, rok ki si ga je za sprejem ustave postavila petindvajseterica, sicer ni več uresničljiv, vendar se proces mora nadaljevati, so sporočili šefi vlad in držav EU. ''Evropska unija se ne bo ustavila. Zdaj sledi obdobje razmisleka, vendar bomo nadaljevali delo. Prisluhnili bomo ljudem. To je naš plan D: demokracija, razprava, dialog,'' je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Da bi po dvojni referendumski zavrnitvi evropske ustave, preprečili tako imenovan efekt domin, je preložitev referendumov ali ratifikacije v parlamentih že napovedalo šest držav: Švedska, Finska, Portugalska, Češka, Irska in Danska. ''Za preložitev referenduma smo se na Danskem odločili predvsem zaradi nejasnosti glede vsebine ustavne pogodbe,'' je povedal danski premier Anders Fogh Rasmussen.
Bruseljski regionalni parlament je medtem z veliko večino glasov potrdil evropsko ustavno pogodbo. Že pred nekaj tedni sta evropsko ustavo podprla oba domova belgijskega parlamenta, postopek ratifikacije pa bo v Belgiji zaključen, ko jo bosta ustavo potrdila še parlamenta flamske in valonske regije.
Unija se bo k procesu ratifikacije ustave vrnila v prvi polovici prihodnjega leta, ko ji bo predsedovala Avstrija. Po najbolj optimističnih napovedih pa naj bi ustavo sprejeli v drugi polovici leta 2007.
Ankara, Bukarešta in Zagreb optimistični
Turčija je v odzivu na vrhunsko zasedanje EU, na katerem evropski voditelji širitvi povezave po dvojni zavrnitvi evropske ustavne pogodbe ne posvečajo posebne pozornosti, poudarila, da je odločitev EU o začetku pristopnih pogajanj z Ankaro 3. oktobra letos zavezujoča kljub sedanji krizi v EU. Romunski predsednik Traian Basescu ob tem meni, da odločitev EU ni negativen signal za Romunijo in Bolgarijo, hrvaški premier Ivo Sanader pa, da se Hrvaška nima česa bati.
