V Münchnu se je v končala 42. varnostna konferenca z naslovom "Evropa in ZDA - obnova transatlantskega partnerstva". Udeleženci konference, med njimi tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec, so največ pozornosti namenili iranskemu jedrskemu vprašanju, čezatlantskemu zavezništvu v okviru zveze NATO, odnosu med EU, zvezo NATO in Rusijo, odnosu med zvezo NATO in Azijo ter reševanju krize v sudanski pokrajini Darfur.
NATO lahko stori več
ZDA so NATO pozvale, naj v reševanju krize v Darfurju odigra vidnejšo vlogo. Kot je dejal namestnik ameriške državne sekretarke Robert Zoellick, bi NATO lahko mirovni misiji Afriške unije (AU) v Darfurju pomagal v logistiki, načrtovanju in z obveščevalnimi podatki, na območje pa bi lahko poslal tudi manjše število strokovnjakov.
Kot je še dejal Zoellick, bodo ZDA medtem storile vse, da bi mirovna misija AU v Darfurju čimprej prešla pod okrilje ZN. Varnostni svet ZN je prevzem misije AU, ki je v Darfurju prisotna s 7000 mirovniki, odobril v petek, uradniki ZN pa predvidevajo, da bi lahko proces prevzema misije trajal leto dni. Pomoč zveze NATO pa je po besedah namestnika ameriške državne sekretarke potrebna, dokler ZN ne pripravijo svojih enot.
V misiji ZN v Darfurju je pripravljena sodelovati tudi Rusija. Kot je v Münchnu dejal ruski obrambni minister Sergej Ivanov, je Rusija v okviru misije ZN pripravljena v Darfur poslati 200 svojih vojakov in helikoptersko enoto.
Slovenija je pripravljena pomagati
V bavarski prestolnici je beseda tekla tudi o vstopu Rusije in Japonske v NATO. Rusija za zdaj vstopa v organizacijo ne načrtuje. "Smo evrazijska država, zato bomo razvijali odnose s Kitajsko, Indijo in Južno Korejo," je pojasnil Ivanov ter dodal, da je vse odvisno od prihodnje podobe zveze NATO. Podobno kot Rusija tudi Japonska ne načrtuje vstopa v NATO, želi pa tesneje sodelovati z zavezništvom, ki je v Aziji prisotno z vse več misijami, je zatrdil Tokio.
Kot povedal slovenski obrambni minister Erjavec je bilo v pogovorih z ruskim obrambnim ministrom Ivanovom izpostavljeno tudi vprašanje vstopa Ukrajine in Gruzije v NATO. Če bo NATO tudi v prihodnje vojaška organizacija, se Rusija z vstopom Ukrajine v organizacijo ne strinja, če pa se bo razvijal v smeri politične organizacije, ki bo zagotavljala varnost in večjo stabilnost, pa bi se o tem lahko pogovarjali, je po Erjavčevih besedah diplomatsko pojasnil Ivanov.
O vstopu Gruzije v NATO se je slovenski obrambni minister z gruzijskim ministrom za obrambo Iraklijem Okruashvilijem pogovarjal že v petek, pred začetkom konference. Erjavec je Okruašviliju izrazil slovensko podporo prizadevanjem Gruzije za članstvo v zvezi in mu dejal, da je Slovenija pripravljena pomagati Gruziji s svojimi izkušnjami iz vključevanja v zavezništvo.
Glede prenove severnoatlantskega zavezništva, o čemer je tekla beseda na konferenci, Slovenija meni, da se je treba ozreti na naravo političnega in varnostnega okolja, v katerem naj bi zavezništvo delovalo v prihodnjem obdobju ter v tem okviru na potrebne zmogljivosti za izvajanje operacij, so sporočili iz obrambnega ministrstva.
V boju proti terorizmu moramo sodelovati
Udeleženci konference so razpravljali tudi o mednarodnem terorizmu. Kot so sporočili iz obrambnega ministrstva, je mednarodni terorizem asimetrična grožnja, ki se kaže predvsem v brezkompromisni izbiri ciljev napada in je transnacionalni pojav, ki ne zahteva le sodelovanja in izmenjave informacij na globalni ravni, ampak tudi nujnost razvoja globalne varnostne strategije. Slovenija, kot so sporočili iz ministrstva, podpira odločenost mednarodne skupnosti za vzpostavitev konsistentne strategije boja proti terorizmu in pozdravlja pobude in napore, ki so že bili vloženi v boj proti terorizmu.
Na nevarnost novega vala terorističnih napadov je posvaril tudi Ivanov. "Obstajajo razlogi, na podlagi katerih lahko pričakujemo nov val terorizma in nove obsežne teroristične napade," je dejal ter dodal, da se grožnja terorizma kljub trudu mednarodne skupnosti ni zmanjšala.Ivanov, tudi namestnik ruskega premiera, je pozval k skupnemu boju proti terorizmu, in sicer pod vodstvom Združenih narodov. Boj proti terorističnim skupinam terja skupno in koordinirano delovanje, vključno z uporabo oboroženih sil, izmenjavo obveščevalnih podatkov in ukrepi za preprečevanje financiranja terorizma, je še dejal minister. Ob tem je izrazil obžalovanje, da še vedno ni bila oblikovana enotna definicija terorizma.
Iran bo moral odgovarjati
Udeleženci konference so se dotaknili tudi spora z Iranom. Rusija se strinja z ostalimi državami, da Iran ne sme razvijati vojaškega jedrskega programa, zavzema se za rešitev vprašanja po diplomatski poti in meni, da mora Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ugotoviti, kaj se v državi dejansko dogaja. Kot je povedal Ivanov, od Irana pričakuje odgovore na vsa vprašanja, ki jih ima IAEA. Poleg tega je Iranu svetoval, naj še enkrat razmisli o ruski ponudbi za bogatenje urana na ruskem ozemlju. »To je po mojem mnenju zelo dobra ponudba, saj pomeni, da ima Iran pravico do jedrske energije, seveda le v miroljubne namene,« je dodal ruski obrambni minister. Ivanov še meni, da bi bile sankcije proti Iranu neučinkovite.