"Prvi del operacije je končan, boj proti terorizmu pa se nadaljuje," je dejal Šaron. Izraelski vladni viri so še sporočili, da je Šaron čestital vojski za izvedbo operacije, ki se je začela 29. marca po palestinskem samomorilskem napadu v Netanji. Na današnji seji izraelske vlade je Šaron poudaril, da se Izrael ne bo umaknil iz izraelskih naselbin na območju Zahodnega brega in Gaze. Poudaril je, da vlada o tem ne bo govorila vsaj do naslednjih parlamentarnih volitev v Izraelu, ki so predvidene za oktober leta 2003, če pa bo ponovno izvoljen za premiera, "ne bo govora o odhodu iz naselbin tudi v naslednjem mandatu".
Po poročanju izraelskega radia so se izraelske sile premaknile na obrobje mest, kar pa Palestinci vztrajno zanikajo. Še vedno pa je obkoljeno Arafatovo poveljstvo v Ramali. Kot je sporočilo vodstvo izraelske vojske bodo njene enote ostale v okolici Dženina, kjer so sicer potekali najsilovitejši boji v tritedenski izraelski vojaški operaciji.
Palestinci vztrajajo, da je delni umik z njihovih področij nezadosten, saj menijo, da si premiki namenjeni le zadovoljitvi ameriškim zahtevam. Opozarjajo tudi, da se lahko izraelska vojska vsak trenutek vrne.
Izraelski bojkot odposlanca ZN Roed-Larsena
Izraelske oblasti bodo bojkotirale odposlanca ZN za Bližnji vzhod Terja Roed-Larsena, potem ko je ta ob obisku palestinskega begunskega taborišča Dženin na Zahodnem bregu ostro kritiziral Izrael. Predsednik izraelske vlade Ariel Šaron je na tedenskem zasedanju vlade ministrom ukazal, naj prekinejo stike z odposlancem ZN. Vlada je sicer razpravljala tudi o tem, da bi Roed-Larsena razglasili za nezaželeno osebo, vendar v zvezi s tem ni sprejela nobene odločitve.
Roed-Larsen je v četrtek obiskal palestinsko begunsko taborišče v Dženinu na Zahodnem bregu in takrat za medije povedal, da je razdejanje, ki ga je v taborišču povzročila izraelska vojska, "nepojmljiva groza". Roed-Larsen je tudi dejal, da je taborišče "popolnoma porušeno in izgleda, kot da ga je prizadel potres". Ben Eliezer je Roed-Larsna obtožil "hujskanja" proti Izraelu in da se je postavil povsem na stran Palestincev.
Ameriški predstavnik za Bližnji vzhod William Burns je stanje v Dženinu označil za "hudo človeško tragedijo". Doslej so našli 39 trupel ubitih Palestincev, predvidevajo pa, da jih je med 200 in 400. Izraelska stran še vedno vztraja, da je bilo ubitih največ 70 Palestincev, predvsem tistih, ki so bili oboroženi.
Aretacija pomembnega člana gibanja Fatah
Posebne izraelske enote so v begunskem taborišču Kalandija severno od Jeruzalema aretirale tudi Naserja Abuja Hemeido, enega od voditeljev vojaškega krila gibanja Fatah na Zahodnem bregu, kar so potrdili tako izraelski kot palestinski vojaški viri. V akciji je prišlo tudi do silovitega streljanja, izraelske sile pa so prijele skupno 13 oboroženih Palestincev.
EU zahteva dostop do Dženina
Evropska unija od izraelskih oblasti zahteva, naj humanitarnim organizacijam takoj dovolijo dostop do palestinskega ljudstva. Kot je zapisano v petih točkah v soboto objavljenega sporočila, špansko predsedstvo EU zahteva dostop do palestinskih prebivalcev v skladu z resolucijo 1405, ki jo je v noči na soboto soglasno sprejel Varnostni svet ZN. V sporočilu EU še poudarja pomen iniciative generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za odkritje dejstev o dogajanju v preteklih tednih v Dženinu.
EU od sprtih strani še zahteva, da storita vse potrebno za iskanje mirne rešitve položaja glede bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, kjer izraelska vojska še vedno obkoljuje poslopje bazilike, v katero se je zateklo okoli 200 Palestincev. EU je poleg tega Izraelu izrekla "resno opozorilo", naj se vzdrži kakršnekoli nasilne akcije proti sedežu palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali, ki bi lahko ogrozila varnost Arafata. V zadnji točki EU še poziva k mednarodni akciji za uresničitev skupne izjave EU, ZDA, Rusije in ZN v Madridu 10. aprila ter uresničevanje resolucij Varnostnega sveta 1402 in 1403.
Resolucija 1405 Varnostnega sveta ZN generalnega sekretarja Annana pooblašča, da v palestinsko begunsko taborišče Dženin pošlje misijo, ki naj bi prišla do resnice glede zadnjih dogodkov v tem taborišču. O znakih resnega kršenja človekovih pravic je poročala tudi Amnesty International, med drugim o uničevanju hiš, v katerih so bili ljudje, in o pobojih.
