Tako je francoski predsednik Chirac je tako zavrnil kakršno koli vlogo zveze NATO pri stabilizaciji Iraka, kar je bil predlog Washingtona. ZDA in Velika Britanija sta si prizadevali tudi prepričati Rusijo in Francijo, ki sta največji upnici Iraka, naj privolita v odpis 90 odstotkov od 120 milijard dolarjev tujega dolga, česar pa niso potrdili. Na koncu so se voditelji članic G-8 dogovorili, da številk ne bodo omenjali, in se strinjali o besedilu, ki pravi, da je zmanjšanje dolga ključnega pomena za iraško prihodnost. Dogovarjanje o zmanjšanju dolga bo še naprej potekalo v Pariškem klubu upnic, ki mora upoštevati analize Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o tem, za koliko je nujno potrebno zmanjšati dolg, da bo iraška država lahko normalno preživela. Izjava govori tudi o podpori nadaljnjemu procesu iraških volitev in prevzemanja suverenosti.
Za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu je treba čim prej razrešiti tudi izraelsko-palestinski spor, poudarjajo državniki in obljubljajo, da bo t. i. kvartet - Združeni narodi, Evropska unija, Rusija in Združene države - že konec meseca nadaljeval mirovna pogajanja z obema stranema.
Več denarja za rešitev afriških problemov
Zadnji dan vrha G-8 so bila sicer afriška vprašanja med glavnimi temami, saj so se ga udeležili tudi voditelji Južnoafriške republike, Ugande, Gane, Senegala, Nigerije in Alžirije. Pogovarjali so se predvsem o problematiki dolga afriških držav in boju proti aidsu na tej celini. Voditelji držav G-8 so v skupni izjavi tudi pozvali sudansko vlado k razorožitvi nezakonitih milic v pokrajini Darfur, ki so med svojim divjanjem zadnje mesece pregnali z domov milijon ljudi, najmanj 10.000 pa pobili. Na vrhu so sprejeli tudi ameriško pobudo za boj proti aidsu, za katero je ameriški predsednik George Bush obljubil "uvodnih" 15 milijonov dolarjev. Pobuda predvideva ustanavljanje raziskovalnih centrov po svetu za iskanje cepiva proti aidsu, ki bi bili med seboj tehnično usklajeni. Pobuda predvideva tudi usklajevanje zakonodaj med državami, da bi poskusi, opravljeni v eni od njih, veljali tudi v drugih.
Busheva administracija je predstavila tudi načrt, ki predvideva, da bodo Zdužene države v naslednjih petih letih izurile več kot 50 tisoč pripadnikov mirovnih enot, večino bodo napotile na nemirna območja v Afriki.