Voditelji ZDA, Nemčije, Francije, Japonske, Italije, Kanade, Velike Britanije in Rusije so ob tem sprejeli sklepno izjavo, v kateri so izrazili prepričanje, da bo svetovna gospodarska rast še v tem letu dobila zagon. Izrekli so tudi vso podporo Izraelu in Palestincem pri uresničitvi časovnega načrta za Bližnji vzhod, pozvali k obnovi Iraka ter boju proti nevarnosti jedrskega orožja v Iranu in Severni Koreji. Irak mora po njihovem mnenju postati suverena in demokratična država, ki bo v miru živeli s svojimi sosedami.
Voditelji držav G-8 so ob tem posebej pozvali k obnovi gospodarstva na palestinskih območjih. Niso pa dosegli sporazuma o vprašanju, ali bi v bližnjevzhodni proces vključili tudi Sirijo in Libanon. Francoski predsednik Jacques Chirac je v ponedeljek dejal, da EU dela na tovrstnem konceptu. ZDA pa so doslej to idejo pospremile z dvomom.
Glede vprašanja Irana je nemški kancler Gerhard Schröder v Evianu v ponedeljek zvečer dejal, da Iran ne sme v "nobenem primeru" postati drugi Irak. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je jasno dejal, da mora Iran svoj civilni jedrski program postaviti pod nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), sicer ji Rusija ne bo več zagotavljala svojih uslug, je povedal Schröder. Rusija Iranu pomaga pri gradnji jedrske elektrarne Bušer ob Perzijskem zalivu, ki naj bi začela obratovati konec leta. ZDA pa so že izrazile bojazen, da bi Iran rusko tehnologijo lahko zlorabil za razvoj lastne jedrske bombe.
Ponedeljek je bil namenjem gospodarstvu
Osem "velikih" je včeraj govorilo predvsem o gospodarski temah. Izrazili so pripravljenost za sodelovanje pri izboljšanju svetovnih gospodarskih razmer, predvsem za spodbujanje gospodarske rasti in za obnovo Iraka.
ZDA in Nemčiji grozi deflacija, Evropa se sooča z recesijo, Japonski pa se ne uspe izvleči iz krize. Voditelji so govorili tudi o zvišanju konkurenčnosti, o spoštovanju prakse dobrega gospodarjenja, predvsem v luči lanskih finančnih škandalov v ZDA, spregovorili pa so tudi o padanju tečaja dolarja. Ta je v zadnjem času izgubil precej vrednosti, predvsem v primerjavi z evrom in jenom. Ameriški predsednik Bush je znova poudaril pripravljenost ameriške vlade za politiko močnega dolarja.
Nočni ulični spopadi v Ženevi
Nekaj tisoč protiglobalistov je v ponedeljek zvečer v Ženevi ponovno protestiralo proti vrhu. Policija je proti njim uporabila vodne topove, pa tudi solzivec in gumijevke. Okoli 500 demonstrantov je zahtevalo izpustitev 25 protestnikov, ki jih je policija aretirala v izgredih noč poprej, na policijo pa so metali kamenje. Ranjenih je bilo nekaj protestnikov in en policist, poročajo pa tudi o številnih aretacijah. Protesti so se proti jutru umirili.
O mirnejših demonstracijah v t.i. humanitarni prestolnici sveta pa poročajo izpred stavbe Svetovne trgovinske organizacije, kjer so ljudje zahtevali omilitev trgovinskih pogojev za revne predele sveta in nastopili proti dodatnit privatizaciji naravnih virov.
Preiskava zoper policista
Protesti pri švicarskem mestu Lausanne so se končali s preiskavo proti švicarskem policistu. Protestniki so namreč čez most potegnili vrv, na obeh koncih vrvi pa je visel po en protestnik. Ker so aktivisti ustavili promet, je policist vrv prerezal, zaradi česar je eden od aktivistov padel 25 metrov globoko. Kot je povedala aktivistka, ki je visela na drugi strani vrvi, je imela srečo, da je bil njen konec vrvi daljši in so jo tako lahko kolegi potegnili na most, saj bi drugače tudi sama padla z mostu. Ranjenca so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, odkoder so sporočili, da ni v življenjski nevarnosti.