Po poldrugem dnevu pogajanj so evropski voditelji v soboto zgodaj zjutraj dosegli dogovor o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013. Skupna poraba povezave bo v tem obdobju znašala 862,36 milijarde evrov ali 1,045 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kot je to v zadnji kompromisni ponudbi predlagalo britansko predsedstvo unije.
London končno popustil
Velika Britanija se je v zadnjem kompromisu tudi odpovedala deležu svojega znamenitega proračunskega popusta ali rabata: ta se bo v prihodnjem sedemletnem obdobju znižal za največ 10,5 milijarde evrov. Najkasneje z letom 2013 naj bi Velika Britanija tudi polno prevzela vse stroške širitve EU po 1. maju 2004, z izjemo porabe za skupno kmetijsko politiko.
London je to storil na zahtevo praktično vseh članic, še posebej pa Francije, ki je sicer prav tako pristala na določeno omilitev svojih stališč. Sprejela je namreč zavezo za temeljito modernizacijo skupne blagajne EU: po dogovoru bo v obdobju 2008/2009 Evropska komisija pripravila celovit predlog njene prenove, tako na strani odhodkov, vključno s skupno kmetijsko politiko, kot strani prihodkov, vključno z rabatom.
Na tej podlagi bo nato odločal vrh EU, spremembe pa bo povezava upoštevala pri pripravi prihodnje perspektive, torej za obdobje po letu 2013. London bi si spremembe želel že prej, vendar se večina članic s tem ni strinjala.
Največ za kmetijstvo
Kmetijska poraba tako v prihodnji finančni perspektivi ostaja največja porabnica denarja (okrog 380 milijard evrov, vključno z razvojem podeželja), sledijo pa sredstva za kohezijo (blizu 300 milijard evrov) ter nato spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja (približno 72 milijard evrov). Preostala sredstva so namenjena še za administrativno porabo (50 milijard) in zunanjo politiko (tudi 50 milijard) ter pravosodje in notranje zadeve (10 milijard evrov).
Novinke na boljšem, ''bombončki'' za vse
Potem ko je britansko predsedstvo v prvem predlogu, sicer močno podobnem luksemburškemu, porabo znižalo na 846,7 milijarde evrov, predvsem na račun kohezijskih sredstev za nove članice povezave, je položaj slednjih v zadnjem kompromisu znova izboljšalo, hkrati pa so novinke dobile močno olajšane pogoje za črpanje denarja.
Hkrati so skoraj vse članice dobile določene "bonbončke", s čimer je predsedstvo uspelo pridobiti soglasje tudi tistih, ki so bile najmanj zadovoljne. Vse članice so se sicer tudi zavedale, da je dogovor nujno potreben za kredibilnost povezave: po ustavni krizi, ki jo je sprožila dvojna zavrnitev ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, EU ni potrebovala še finančne krize.
"Neto izkupiček Slovenije za celotno obdobje bo najmanj dve milijardi evrov," je po sprejemu večletnega proračuna EU povedal slovenski premier Janez Janša. Tak izplen je po njegovih besedah enak, kot bi ga bila država deležna tudi na vrhu junija, če bi EU uspelo doseči dogovor na podlagi luksemburškega kompromisnega predloga, ki je bil s 871 milijardami evrov sicer nekaj višji od potrjenih 862,36 milijarde evrov skupne porabe.
Zadovoljstvo vseh
Evropski voditelji so bili po zaključku vrha vsi po vrsti zadovoljni z dogovorom. Sklenili smo dogovor, ki bo Evropi omogočil, da bo šla naprej, je dejal predsedujoči uniji, britanski premier Tony Blair. Poudaril je, da London v njem prevzema svoj del stroškov za širitev unije, poleg tega pa je dosegel, da bo srednjeročno prišlo do modernizacije proračuna.
Potrditev v Evropskem parlamentu?
Dogovor o prihodnji finančni perspektivi mora v postopku soodločanja potrditi še Evropski parlament. Na doseženo soglasje, ki ne sledi v celoti zahtevam parlamenta, se je odzval predsednik parlamenta Josep Borrell.
Kot je opozoril, dogovor ostaja zelo oddaljen od zahtev parlamenta. "Ne želim prejudicirati usmeritev, ki jih bo zavzel Evropski parlament, vendar pa trdim, da je stališče sveta še vedno zelo daleč od stališča parlamenta," je dejal.
