Ameriški senat je z veliko večino kljub nasprotovanju Pentagona in administracije predsednika Georgea Busha potrdil predlog zakona o ravnanju z ujetniki v vojni proti terorizmu. Senatni predlog prihaja po hudem udarcu ameriškemu ugledu zaradi nečloveškega ravnanja z ujetniki v iraškem zaporu Abu Graib, v Guantanamu na Kubi in drugod po svetu.
Amandma med drugim prepoveduje okrutno, nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje kogar koli v ameriškem ujetništvu kjerkoli v svetu. Ameriška vojska ima priročnik, ki določa, kako se lahko ravna z ujetniki. Amandma poziva vojake, naj se ga držijo.
Amandma k predlogu 440 milijard dolarjev vrednega zakona o financiranju Pentagona v proračunskem letu 2006 je predlagal republikanski senator iz Arizone John McCain, ki ima z ujetništvom slabe izkušnje, saj je več let preživel kot vojni ujetnik v zaporu severnega Vietnama.
Predsedniški veto?
Administracija amandmaju odločno nasprotuje in Bushevi uradniki grozijo s predsedniškim vetom na celoten zakon, kar pa v tem trenutku ni mogoče. Busheva priljubljenost v javnosti je na najnižji ravni doslej, demokrati pa bi verjetno hitro pograbili priložnost in ga obtožili, da ne podpira vojakov.
Amandma, ki ga je v pismu McCainu odločno podprl tudi nekdanji državni sekretar Colin Powell, pa lahko pogori v kongresu, saj je bil predlog zakona o financiranju Pentagona v predstavniškem domu potrjen brez takšnega amandmaja. Demokrati ga podpirajo, republikanci pa so bolj tiho. Proračunska predloga bodo usklajevali na konferenci obeh kongresnih domov in šele takrat bo usoda McCainovega amandmaja jasnejša.
Za amandma je glasovalo 90 senatorjev, devet pa se jih je strinjalo s trditvami Pentagona in Bele hiše, da bi škodoval vojni proti terorizmu. Večina senatorjev takšno razmišljanje sicer zavrača in vztraja, da morajo vojaki dobiti jasne standarde dovoljenega ravnanja.
