Največja težava več kot 50 opozicijskih skupin so medsebojni spori, zaradi katerih so konferenco iraške opozicije preložili že trikrat. Nesoglasje iraške opozicije je bilo očitno že ob robu konference, ko se niso mogli dogovoriti glede vprašanja kako zavezujoča naj bo obširna deklaracija o strukturah prihodnje iraške države.
Iraško ljudstvo si želi konca diktature Sadama Huseina, čigar vojne so terjale še več sto tisoč iraških življenj, je povedal Fuad Ma'soum, eden od sodelujočih pri oblikovanju zasnove prihodnje iraške države. Dodal je, da se okoli 100 strani dolg osnutek o prihodnji iraški državi, ki ga je izdelala delovna skupina, zavzema za "osvobojen Irak" z vpeljavo demokracije in federalnih struktur.
Obe veliki kurdski opozicijski stranki sta se med pripravami na konferenco zavzemali za federalno strukturo Iraka, kar bi zagotovilo široko avtonomijo severnega Iraka. Poleg kurdskih skupin se konference udeležujejo tudi šiitska opozicija, monarhisti, dve liberalni skupini, nekdanji iraški generali in mednarodni opazovalci.
Konferenco podpirajo ZDA
Konferenco podpirajo ZDA, ki so ta teden dale na razpolago za iraške opozicijske skupine 92 milijonov dolarjev. Washington je pri iraški opoziciji dosegel, da delegati na konferenci v nasprotju s prvotnimi načrti ne bodo oblikovali iraške vlade v izgnanstvu. Oblikovali naj bi le koordinacijski odbor, za zdaj pa še ostaja sporno, katere od skupin bodo imele v njem svoje predstavnike.
Konferenca se je zaradi grožnje z bombnim napadom začela z zamudo, saj so morali iz varnostnih razlogov za krajši čas izprazniti dvorano, kjer poteka
Inšpektorji so opravili 11 pregledov
Mednarodni inšpektorji v Iraku so v soboto pospešeno nadaljevali z delom, saj so se odpravili kar na enajst lokacij. Obiskali so tudi skladišča farmacevtske tovarne v Bagdadu, ki jih niso mogli obiskati v petek, ko je v Iraku dela prost dan. Ko so hoteli inšpektorji v petek pregledati farmacevtsko tovarno v bližini Bagdada, zaradi dela prostega dne številnih odgovornih oseb ni bilo, poleg tega pa za več prostorov ni bilo ključev. Inšpektorji so zaradi teh težav - prvih, odkar so se vrnili v Irak - tudi prvič poklicali iraško vodstvo po tako imenovanem "rdečem telefonu".
Sicer pa je bila večina ostalih objektov, ki so jih danes obiskali inšpektorji, povezanih z iraškim balističnim programom. Ena skupina inšpektorjev pa se je vrnila na sedež iraške agencije za jedrsko energijo v Al Tuvajti, 20 kilometrov južno od Bagdada.
Vodja inšpektorjev ZN Hans Blix je od iraških oblasti že v četrtek zahteval, naj pripravijo seznam znanstvenikov in strokovnjakov, ki so delali na vojaških programih, da jih bodo lahko zaslišali. Iračani imajo sedaj dva tedna časa, da pripravijo seznam. Inšpektorji imajo namreč v skladu z resolucijo 1441 Varnostnega sveta ZN pravico, da izprašajo iraške strokovnjake, po potrebi pa jih lahko zaslišijo tudi izven iraškega ozemlja.
Generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej je v petek dejal, da imajo inšpektorji veliko dela, tiskovni predstavnik IAEA pa je danes zatrdil, da bodo uradno poročilo oddali do roka, ki je predviden z resolucijo Varnostnega sveta ZN, to je do 27. januarja 2003.
Ameriška kampanja proti Iraku je zgolj uvod v vojno, uperjeno proti vsemu arabskemu svetu, pa je v soboto dejal podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz, ki je prepričan, da bo arabska stran ne glede na žrtve na koncu zmagala. Po Azizovih besedah ameriška kampanja ni usmerjena zgolj proti Iraku in Palestincem, temveč proti celotnemu arabskemu svetu, tudi tistim državam, ki Washington podpirajo v pripravah na vojno proti Iraku.
Angleška in ameriška letala zopet bomardirala
Angleška in ameriška letala so potem, ko so iraške vojaške sile kršile ureditev na področju t.i. “no-fly” področja nad severnim in južnim Irak bombardirala dve mesti jugovzhod od iraške prestolnice.
Z vodenimi izstrelki so napadli mesta Al-Jut – 160 kilometrov jugovzhodno od Bagdada - in Qalat Sukkar – 270 kilometrov jugovzhodno od prestolnice.
Bo Nemčija sodelovala pri napadu na Irak?
Nemški dnevnik Die Welt pa je medtem poročal, da bi lahko nemški marinci, ki so trenutno nameščeni v Sredozemskem morju in Atlantskem oceanu v okviru sil zveze Nato, "na obramben način" sodelovali v morebitni vojni proti Iraku. Kot še navaja Die Welt, naj bi Nemčijo za to "neuradno" zaprosile ZDA. Enote zveze Nato v Sredozemlju in Altantiku bi namreč lahko spremljale ameriške floto, ki bi proti Iraku vozile vojaške enote ali opremo.
Predstavnik nemškega obrambnega ministrstva omenjenih podatkov v petek zvečer ni želel komentirati. Povedal pa je, da v okviru omenjenih sil Nato sodeluje 200 nemških vojakov in da naj bi od marca 2003 v Atlantiku patruljirala nemška ladja. Nemški kancler Gerhard Schöder je sicer ta teden ponovil, da nemške sile ne bodo sodelovale v vojaškem posredovanju proti Iraku.
Obrambno ministrvo v Berlinu je medtem potrdilo poročanje nemškega tednika Focus, po katerem naj bi nemška vojska inšpektorjem ZN v Iraku na željo ZN pomagala z opazovalnimi letali brez posadke vrste luna. Podrobnosti o tem še niso dogovorjene, naj pa bi bilo to jasno v začetku prihodnjega tedna. Problem je predvsem v številu mož. Za tovrstno misijo naj bi Nemčija potrebovala kakih 40 vojakov, doslej pa se jih je prijavilo le šest.
