Tiskovni predstavnik posebnega odposlanca ZN za Afganistan Lakhdarja Brahimija Ahmed Fauzi je izjavil, da se je vseafganistanska konferenca na Petersbergu pri Bonnu začela "zelo uspešno". Pri tem je dejal, da pogovori potekajo zelo hitro, saj si vsi udeleženci prizadevajo čimprej doseči dogovor o prehodni afganistanski vladi in varnosti v državi. Fauzi je hkrati poudaril, da naj bi dogovor o prehodni vladi dosegli v treh do petih dneh, hkrati pa navedel, da udeleženci kot o eni izmed možnosti razpravljajo tudi o oblikovanju kratkotrajne začasne uprave.
Na konferenci sta ob 36 moških sedeli tudi dve ženski brez burke, kot svetovalki pa sta bili na pogovorih prisotni še dve ženski. Severno zavezništvo je ob odprtju konference zagotovilo, da ne želi, da bi samo vladalo v Afganistanu. Vodja delegacije Severnega zavezništva Junis Kanuni je ob odprtju konference zatrdil: "Resnično podpiramo mirovna prizadevanja in naš cilj je obnoviti državo in vzpostaviti nacionalno enotnost." Severno zavezništvo je tudi pripravljeno dati prednost široki skupščini nekdanjih predstavnikov etničnih skupin v Afganistanu. Član delegacije Severnega zavezništva Husein Anvari pa je ob robu konference zavrnil vsakršne pogovore o morebitni namestitvi mednarodnih mirovnih sil, saj Afganistan po njegovem Anvarija takšnih sil ne potrebuje. Ob začetku konference se je ob vznožju Petersberga zbralo več skupin, ki so demonstrirale za mir in demokracijo v Afganistanu
Fischer za mir in spravo
Pogovori o afganistanski politični prihodnosti so se začeli z govorom nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja, ki je v nagovoru poudaril, da ima Afganistan veliko priložnost, da v državi zavlada mir in sprava. Samo v tem primeru bo namreč moč sprožiti obsežno človekoljubno pomoč. Po Fischerjevem mnenju je treba posebno pozornost nameniti tudi zaščiti človekovih pravic, na prvem mestu pa je treba doseči, da ženskam v Afganistanu vrnejo njihove pravice in dostojanstvo.
Diplomati upajo, da jim bo uspelo oblikovati prehodni svet, ki bi ga sestavljalo 15 članov, in bil imel značilnosti vlade ter večji organ, ki bi imel s stotimi člani značilnosti parlamenta. Kasneje bi te organi razpisali volitve. Pogovori med afganistanskimi predstavniki bi lahko trajali do konca tedna ali še dalj. Na konferenci naj bi se delegati strinjali o realizaciji programa petih točk, ki v končni fazi predvideva stabilno in etnično mešano vlado v Afganistanu. Na celotnem območju veljajo strogi varnostni ukrepi, prepovedan je prelet kraja, dostop do Petersberga pa je mogoč samo s posebnimi prepustnicami.
Prve kritike konference
Nekdanji afganistanski premier Gulbudin Hekmatjar pa je označil konferenco v Bonnu za ameriško zaroto. ZDA naj bi si na ta način zagotovile vpliv v državi. Po njegovem mnenju so na konferenci prisotne v le skupine, ki odgovarjajo interesom ZDA. Afganistanske probleme je nemogoče rešiti z vlado, ki jo oblikujejo ZDA, Rusija in njune marionete, je še dejal. Hekmatjar je paštunskega rodu, ki je pred talibani leta 1996 prebegnil v Teheran. Hekmatjara na konferenco niso povabili.
Po Hekmatjarjevem mnenju bi bila za Afganistan bolje, če bi prehodno vlado formiral svet izvoljenih predstavnikov ljudstva, ne pa plemenski poglavarji. Po njegovem mnenju množična uporaba vojske in več kot 550 letal kaže na to, da ni šlo za kaznovanje napadalcev na WTC , ampak za okupacijo Afganistana. Po Afganistanu naj bi prišle na vrsto druge države, še posebej pa Irak.
ZDA podprle konferenco
Združene države Amerike so danes pozdravile začetek vseafganistanske konference in ocenile, da gre za "znak upanja". Washington je pri tem izrazil upanje, da bo konferenco zaznamoval hiter napredek glede politične prihodnosti Afganistana. Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja ameriški predsednik George Bush upa, da bodo na konferenci dosegli napredek takoj, ko bo mogoče. Fleischer je pri tem dejal, da pogovorov na konferenci ne bi smeli ovirati "umetno določeni roki za sprejem odločitev". Po Fleischerjevih besedah je treba še veliko storiti in ta naloga ni lahka.
Neimenovani ameriški predstavnik pa je danes izjavil, da so ZDA seznanile Rusijo in druge države, da nasprotujejo priznanju oblasti nekdanjega afganistanskega predsednika Burhanudina Rabanija, za katerega Washington meni, da ne bi bil "primeren" naslednik talibanov. Washington sicer ne nasprotuje diplomatskemu predstavništvu v Kabulu, ki bi pomagalo pri človeljubnih zadevah, vendar pod pogojem, da tega ne bi razumeli kot vzpostavitev diplomatskih odnosov z Rabanijem.
