V vsebino sta vključeni tudi najbolj sporni vprašanji obsodbe suženjstva in razmere na Bližnjem vzhodu. Kot poroča francoska agencija AFP, naj bi se zapletlo pri členu, ki kolonializem povezuje z rasizmom.
Sirija je namreč zahtevala, da bi v omenjeni člen vključili tudi izjavo, da "sta kolonializem in tuja zasedba vzrok in oblika rasizma," pri tem pa naj ne bi eksplicitno omenili Bližnjega vzhoda. Sirska delegacija predlaga bodisi razpravo bodisi glasovanje o svojem predlogu pred sklepnim plenarnim zasedanjem konference.
Belgijski predstavnik je v imenu predsedstva Evropske unije izrazil nasprotovanje omenjenemu predlogu, ostale delegacije pa je pozval, naj "storijo vse, da bi se izognili glasovanju, da bi tako ohranili duh konsenza" na konferenci. Njegov poziv sta pozdravili Kanada in Brazilija. Medtem je usoda konference v Durbanu tudi v središču pozornosti na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU v Genvalu blizu Bruslja. Kot se je izvedelo iz virov nemškega zunanjega ministrstva, EU podpira kompromisni predlog sklepne deklaracije, ki ga je pripravila Južnoafriška republika, več vodij diplomacij pa je v stalnem stiku z delegacijami v Durbanu, saj želijo preprečiti propad konference.
Na konferenci se je zapletlo tudi glede vprašanja Bližnjega vzhoda, ki je bilo poleg suženjstva najtežavnejša tema konference, so sporočili zahodni diplomati. Muslimanske države so namreč zahtevale odločno obsodbo politike Izraela do Palestincev, vendar so se v petek končno dogovorili za kompromisno besedilo sklepne deklaracije. To sicer izraža zaskrbljenost zaradi trpljenja palestinskega ljudstva pod tujo okupacijo, a za to neposredno ne kritizira Izraela, kar so zahtevali arabski pogajalci.
Konferenco, ki naj bi se končala v petek popoldne, so zaradi dveh spornih tem, suženjstva in kolonializma ter konfliktu na Bližnjem vzhodu že podaljšali na soboto. Glede suženjstva pa so Afriške države in države Evropske unije v soboto okoli 4. ure zjutraj končno le dogovorile in sprejele predlog besedila. V doseženi dogovor je vključeno priznanje udeležencev konference, da sta bila suženjstvo in trgovina s sužnji zločina proti človeštvu, opravičilo v obliki priznanja krivičnosti suženjstva in kolonializma in ponudba ekonomske pomoči Afriki ter večje upoštevanje ljudi afriškega izvora, je dejala južnoafriška ministrica za javno upravo Geraldine Frasier-Moleketi. Sprejeto besedilo je pravično in pomeni veliko zmago, je še dejala.
Evropa se je med pogajanji sprva upirala poimenovanju suženjstva kot zločina proti človeštvu, tako je bila pripravljena poimenovati le sodobno suženjstvo. Sprejeti dogovor pa določa, da bo odslej suženjstvo v celotni zgodovini označeno kot zločin proti človeštvu. Ekonomska pomoč, ki jo bo Evropa Afriki dala v obliki odpisa dolgov in razvojne pomoči, ne bo neposredno povezana z vprašanjem suženjstva, je povedala Frasier-Moleketijeva, ki je v pogovorih sodelovala kot posrednica.
