Pod okriljem Združenih narodov se v mehiškem Monterreyju začenja mednarodna konferenca, na kateri naj bi kakih 60 državnih voditeljev in 300 ministrov z vsega sveta dalo nov zagon mednarodnemu boju proti revščini, katerega verodostojnost je bila v zadnjih desetletjih zaradi neizpolnjenih obljub precej omajana. Pred začetkom konference je v mestu potekal tridnevni Svetovni forum za financiranje pravice do trajnostnega razvoja, na katerem so sodelovali predstavniki 260 nevladnih organizacij iz vsega sveta. Na koncu foruma so sprejeli sklepno deklaracijo, v kateri zahtevajo "takojšnjo pomoč" industrijskih držav revnim državam, se zavzeli za odpravo "pogojevanih pomoči" in določitev količine pomoči v hrani, ki bi revnim državam zagotovila samostojnost na področju prehrane.
Združeni narodi si že od leta 1969 prizadevajo, da bi razvite države izpolnile svoje obveznosti in delež bruto domačega proizvoda (BDP), namenjenega finančni pomoči nerazvitim, povečale na 0,7 odstotka BDP. Vse od tedaj pa so lahko revne države le opazovale, kako Zahod znižuje obseg razvojne pomoči, kljub velikim izjavam in vztrajnim zagotovilom razvitih o nasprotnem. Bogate države so namreč trenutno bolj zaposlene z upočasnjevanjem rasti svetovnega gospodarstva in z zagotavljanjem lastne gospodarske rasti. Na milenijskem vrhu ZN septembra 2000 si je zato mednarodna skupnost zadala cilj do leta 2015 za polovico zmanjšati število ljudi, ki imajo za preživetje na voljo manj kot dolar dnevno.
Bo konferenca prinesla rezultate?
Še pred tednom dni je kazalo, da bo Monterreyjska konferenca ponudila zelo malo: sporni predlog sklepne izjave, ki je javnosti na voljo že od začetka marca, namreč ne vsebuje niti časovnega koledarja niti akcijskega načrta za povečanje obsega javne razvojne pomoči. "Razvite države, ki tega še niso storile, pozivamo, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi zagotovile 0,7-odstotni delež BDP za pomoč državam v razvoju, medtem ko naj bi OD 0,15 do 0,2 odstotka BDP namenile za manj napredne države," je med drugim zapisano v predlogu sklepne izjave.
Še več, velika gospodarstva na čelu z ZDA kažejo le malo pripravljenosti za povečevanje razvojne pomoči. "Monterrey ni konferenca držav donatork," je opozoril podsekretar ameriškega State Departmenta za gospodarske zadeve, trgovino in kmetijstvo Alan Larson. Toda namesto fiaska, ki so ga napovedovale nevladne organizacije, bodo bogate države na konferenco prispele s polnimi usti obljub, v ozadju katerih je predvsem misel, da se je mogoče z zmanjševanjem revščine izogniti tragičnim dogodkom, kot je bil tisti 11. septembra lani v ZDA.
Sicer so tako ZDA kot tudi države članice Evropske unije minuli teden napovedale povečanje obsega razvojne pomoči revnim državam. Ameriški predsednik George Bush, ki se bo tudi udeležil konference, je tako napovedal tovrstno pomoč v višini petih milijard dolarjev v naslednjih treh proračunskih obdobjih. Javna razvojna pomoč ZDA trenutno dosega zgolj 0,1 odstotka BDP, do leta 2005 pa naj bi se v skladu z napovedmi s 15 povzpela na 20 milijard dolarjev. Tudi EU je v četrtek dosegla dogovor, po katerem bodo članice povezave leta 2006 delež BDP za pomoč nerazvitim državam s sedanjih 0,33 odstotka povprečja BDP v EU povišale na 0,39 odstotka.