Za Bushem trdno stojijo vsi republikanci, demokrati pa si ne želijo ponovitve leta 1991, ko so glasovali proti zalivski vojni in izgubili precej političnega kapitala.
Demokratsko vodstvo v predstavniškem domu je predsedniku že pred dnevi izrazilo podporo in obljubilo potrditev resolucije, popušča pa tudi vodja senatne večine Tom Daschle, ki je napovedal sprejetje resolucije najkasneje do prihodnjega tedna. Daschle bo zahteval le nekaj kozmetičnih popravkov besedila, ki ga je predlagala Bela hiša in ki ga je demokratski senator Robert Byrd pretekli teden imenoval "figov list in bianco menico".
Najglasnejši podpornik Busheve politike med demokrati je nekdanji podpredsedniški kandidat senator Joe Lieberman, ki zamenjavo iraškega režima zagovarja še odkriteje kot Bela hiša.
Ameriški predsednik George Bush bo drevi po napovedih Bele hiše znova okrepil pritisk na demokrate, ameriško javnost in VS ZN, ko bo v neposrednem televizijskem nagovoru iz Cincinnatija strnil razloge za morebiten napad na Irak. Bush naj bi v najbolj gledanem televizijskem času v prvi vrsti želel na svojo stran za podporo svoji brezkompromisni politiki do Iraka pridobiti predvsem še vedno skeptične Američane in predstavnike ameriškega kongresa. Dodaten Bushev cilj pa je po napovedih iz krogov ameriške administracije prepričati Rusijo, Francijo in Kitajsko, da se ne bi več upirale ostrejši resoluciji VS ZN o Iraku. Že v soboto je Bush v radijskem nagovoru opozoril, da je treba Irak hitro razorožiti, saj bo sicer prišlo do katastrofe.
Ameriške oblasti nameravajo iraškemu voditelju Sadamu Huseinu soditi pred posebnim sodiščem, ki bi ga po padcu režima ustanovili v Iraku, vendar ne pod okriljem združenih narodov. Ameriški časnik Los Angeles Times piše, da State Department, Pentagon in obveščevalne službe že zbirajo dokumentacijo o krivdi iraškega voditelja in njegovih sodelavcev.
Sicer pa je Turčija odločno zavrnila napad na Irak brez "mednarodnopravne podlage", Bolgarija in Romunija pa sta pri morebitni vojaški operaciji ZDA že ponudili podporo.
