Na ključna mesta je novi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad predlagal Manušerja Motakija za zunanjega ministra, Alija Sajidluja za naftnega ministra in Mostafo Mohameda Nadžarja za obrambnega ministra. Predlagana 21-članska vlada je skoraj v celoti sestavljena iz skrajnih konservativcev, od katerih nobeden ni znan po naklonjenosti do demokratičnih reform.
Motaki je doslej služboval kot iranski veleposlanik na Japonskem in v Turčiji. Sajidlu, ki je Amadinedžada nasledil na mestu teheranskega župana, pa je v iranski državni politiki razmeroma neznan.
Notranje ministrstvo naj bi vodil nekdanji namestnik ministra za obveščevalne službe Mostafa Purmohamadi, minister za obveščevalne službe pa naj bi postal nekdanji vodja strogega islamskega sodišča Golamhosein Mohseni Edžej, ki velja za nepopustljivega nasprotnika svobode medijev. Ministrstvo za kulturo naj bi prevzel nekdanji vodja nekega skrajno konservativnega časnika Hosein Safar Harandi.
V vladi bo, če bo takšno sestavo potrdil tudi parlament, ostal le en minister iz prejšnje vlade, in sicer sredinski minister za promet Mohamad Rahmati. V novi vladi ne bo nobene ženske, ki jih tudi v prejšnji vladi predsednika Mohameda Hatamija ni bilo, je pa Hatami dve ženski imenoval za podpredsednici. Parlament naj bi o zaupnici novi vladi odločal v roku enega tedna.
Ahmadinedžad je po presenetljivi zmagi na junijskih volitvah obljubil "vlado zmernosti". Predlagana sestava vlade kaže na to, da se bo Iran poslej oddaljil od zmerne politike, ki jo je vodil prejšnji predsednik Hatami. Ahmadinedžad je sicer prvi iranski predsednik od leta 1981, ki ne izhaja iz vrst islamskih klerikov, kljub temu pa se mnogi bojijo, da bo v Iranu vsilil puritanske moralne vrednote, državo pa pripeljal v zaostren spor z Zahodom.
Medtem pa je danes tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi vojaške grožnje ameriškega predsednika Georgea Busha označil kot "psihološko vojno".
"Te grožnje so bolj psihološka vojna kot pa nekaj izvedljivega v praksi. Vendar pa bi moral Bush v primeru, da bi ZDA naredila tako veliko napako, vedeti, da so iranske vojaške opcije večje kot ameriške," je povedal Asefi.
Bush namreč v petek ni izključil možnosti vojaških napadov na Iran, če slednji ne bo izpolnil zahtev mednarodne skupnosti glede iranskega jedrskega programa.
