Kdo to bo, je odvisno od kandidatk samih. Tako je predsednik evropske konvencije Valery Giscard dEstaing povzel zaključke dvodnevnega zasedanja, s katerimi je bil zadovoljen, predvsem zato, ker je prva politična razprava članov - namenjena je bila pričakovanjem glede EU - že postregla z jasnimi smernicami za delo. Zaradi številnih pripomb na sicer potrjeni poslovnik je Giscard dEstaing dejal, da bo vodstvo pravila za delo "tolmačilo liberalno, saj moramo biti prožni", če se bo izkazala potreba, pa bo poslovnik po nekaj mesecih moč tudi popraviti ali spremeniti. "Na predlog poslovnika, predložen na ustanovnem zasedanju, smo prejeli 347 pripomb in zelo veliko smo jih upoštevali. Zato je moč ugotoviti, da zdaj o njem obstaja pomembno strinjanje," pa je predsednik konvencije zaključil razpravo o dokumentu.
Podobno nepopustljiv je bil Giscard dEstaing tudi glede zastopanosti kandidatk v predsedstvu konvencije. "Deklaracija iz Läkna o predstavniku držav kandidatk v predsedstvu ne govori in od nje ne moremo odstopati. Glede na zahteve kandidatk po dveh ali enem predstavniku v predsedstvu, smo oblikovali predlog, da enega zastopnika nacionalnih parlamentov kandidatk v svoje vrste povabimo kot gosta. Zdaj je odločitev na strani kandidatk in v njihovo izbiro ter način te izbire se ne bomo vmešavali," je dejal predsednik konvencije ob koncu zasedanja.
Države kandidatke ta predlog sprejemajo z različnimi občutki, kakšen bo njihov naslednji korak, pa se predstavniki 13 držav pogovarjajo prav zdaj. Po nekaterih informacijah bi se na srečanju morda celo lahko dogovorili, kdo bo predstavnik kandidatk v predsedstvu konvencije. Med kandidati zanj je tudi slovenski predstavnik, poslanec Lojze Peterle.
O delovanju konvencije
Glede uporabe jezikov in prevajanja poslovnik konvencije kandidatkam ni naklonjen. Uradno bo konvencija delala v 11 uradnih jezikih unije in v te jezike bodo prevedeni tudi vsi pomembni dokumenti: predlogi predsednika ali predsedstva, popravki članov in povzetki. Kandidatke si bodo morale prevode zagotoviti same, prav tako bodo morali njihovi predstavniki govoriti v enem od jezikov unije. Samo če ne znajo nobenega, pa si lahko, skladno z dogovorom na konvenciji, sami zagotovijo neposredni prevod oziroma tolmačenje.
Sicer pa je konvencija večji del dvodnevnega zasedanja posvetila razpravi članov o pričakovanjih glede EU, ki je bila zelo raznolika: okrog 70 od 105 članov in 13 opazovalcev sicer svojih vizij ni razgrinjalo, temveč so predstavili le osnovne misli, ki jim je skupna želja Evropo čimbolj približati njenim državljanom. K razpravi so se prijavili tudi vsi trije slovenski predstavniki v konvenciji. Z razpravo, tokrat o poslanstvu unije, se bo nadaljevalo tudi prihodnje srečanje aprila. Ta bo sicer že bolj strukturirana in za njeno podlago bo sekretariat pripravil tudi pisne podlage.
Vodstvo pa je na tokratnem srečanju konvencije razkrilo tudi nekaj podrobnosti o razpravi, ki se bo vzporedno s tisto na konvenciji odvijala v civilni družbi in med mladimi. Konvencija mladih bo potekala julija v Evropskem parlamentu in bo na nek način odsev sestave dejanske konvencije, le da bodo njeni predstavniki stari od 18 do 25 let. Predstavniki civilne družbe, torej predvsem nevladnih organizacij, pa bodo konvencijo obiskali in ji svoja stališča predstavili v prihodnjih mesecih. Posebej zanje je vodstvo konvencije sicer odprlo tudi spletno stran.