Korak na poti v NATO

Voditelji vseh treh držav so ob tej priložnosti v Bruslju podpisali okvirni sporazum za vstop v ta program zveze NATO, v katerem bo poslej sodelovalo 23 držav.

Na ločenih srečanjih z generalnim sekretarjem zveze NATO Jaapom de Hoopom Schefferjem so sporazume o pristopu podpisali srbski predsednik Boris Tadič, črnogorski predsednik Filip Vujanovič ter predsedujoči predsedstva BiH Nebojša Radmanovič.

Srbija, Črna gora in BiH so politično povabilo v Partnerstvo za mir dobile na vrhu zavezništva v Rigi konec novembra, čeprav ta povabila sprva niso bila predvidena. Presenečenje je bilo predvsem povabilo Srbiji zaradi njenega nezadostnega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, saj naj bi se eden glavnih haaških ubežnikov, general bosanskih Srbov Ratko Mladič, po navedbah glavne tožilke haaškega sodišča Carle Del Ponte skrival ravno v Srbiji.

Partnerstvo za mir sp ustanovili leta 1994 in velja za pripravljalnico za vstop v NATO. V njem sodelujejo države nekdanje Sovjetske zveze, tudi Rusija, pa tudi nevtralne države Irska, Švedska, Finska in Avstrija. Z vstopom Srbije, Črne gore in BiH v Partnerstvo za mir so se v ta program vključile še zadnje države iz nekdanje Jugoslavije. Mednarodna skupnost namreč upa, da bo članstvo v partnerstvo ter sčasoma v zvezi NATO in EU pomagalo pomiriti napetosti v regiji.

Srbija medtem prenavlja svoje oborožene sile ob pomoči nacionalne garde iz ameriškega Ohia. V tem okviru načrtujejo odpravo nabora ter zmanjšanje števila vojakov s 45.000 na 30.000 mož. Gre za "preoblikovanje v moderno in bolj učinkovito vojsko," je povedal srbski veleposlanik pri zvezi NATO, Branko Milinkovič.

Črna gora pri oblikovanju svojih oboroženih sil, ki bodo štele 2500 vojakov, sodeluje z nacionalno gardo iz ameriškega Maina, njena vojska pa bo v celoti osnovana na standardih zveze NATO. "Prilagoditev črnogorske vojske standardom zavezništva bo enostavna, saj vojsko oblikujemo v sodelovanju s partnerji iz zveze NATO," je pojasnil veleposlanik Črne gore pri zavezništvu Bojan Sarkič.

Največji napredek voditelji povezave pripisujejo BiH, ki ji je uspelo Srbe, Hrvate in Bošnjake, ki so se med vojno v letih 1992-1995 borili drug proti drugemu, povezati v enotno vojsko, ki šteje 13.000 mož.