To je že četrti poskus reševanja korziškega vprašanja po letu 1982, ko je bila vzpostavljena "korziška skupščina", zadnji poskus je bil januarja 2002 v času vladavine socialistov.
Po izvolitvi Jacquesa Chiraca za francoskega predsednika maja lani so korziški separatisti še isti večer prevzeli odgovornost za vrsto napadov in napovedali, da bodo "udarili povsod in v vsakem trenutku, dokler ne bo najdena kompromisna rešitev". Takrat je nova vlada sprožila vrsto ukrepov za rešitev vprašanja, pri čemer je sprejela tudi zahteve nacionalistov, od njihovega predloga, da zaporniki korziškega porekla kazni prestajajo na otoku, do oblikovanja ene teritorialne skupnosti na otoku, namesto sedanjih dveh, Zgornje in Južne Korzike.
"Otok lepote", kot Francozi imenujejo Korziko, je prizorišče nasilja, v katerem je bilo od leta 1975 ubitih 15 državnih uslužbencev, med njimi devet policistov in prefekta Claude Erignac. Francoska policija je sicer v petek zvečer na jugu otoka aretirala domnevnega morilca prefekta Erignaca, korziškega borca za neodvisnost otoka Yvana Colonno.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi na referendumu za nov status otoka glasovalo 52 odstotkov volivcev, vendar pa zmaga ni gotova zaradi velikega števila neodločenih.
