Kosorjeva: Hrvaška se z vstopom v EU vrača domov

Nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je danes v Ljubljani obujala spomine na pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo in Hrvaški napovedala boljše čase po vstopu v povezavo, ki je predviden za 1. julij. "Vračamo se v svoj novi dom," je dejala.

Kosorjeva, zdaj poslanka v hrvaškem saboru, je v predavanju pred vstopom Hrvaške v EU, ki ga je pripravil Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes, spomnila, v kako težavnem obdobju je poleti leta 2009 prevzela vodenje hrvaške vlade – gospodarstvo je bilo v hudi recesiji, pogajanja z EU so bila zaradi razhajanj s Slovenijo zamrznjena, stala so tudi praktično na začetku, nalogo pa je prevzemala od Iva Sanaderja, ki je odstopil iz ne povsem pojasnjenih razlogov.

A s tedanjim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem jima je nato uspelo premostiti težave med državama in odpraviti blokado v hrvaških pristopnih pogajanjih. Uspelo jima je, ker sta se držala dogovorjenega in vzpostavila medsebojno zaupanje, je pojasnila.

Spomnila je tudi na porast nasprotovanja hrvaškemu vstopu v EU, ko so rasla tudi nasprotja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Še posebej je bilo na Hrvaškem napeto, ko je prišlo do obsodbe hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta. Tedaj so se pojavljali odkriti pozivi k prekinitvi pogajanj z EU, se je spominjala Kosorjeva.

A ker to ne bi osvobodilo generalov, so pogajanja nadaljevali, je nadaljevala in izrazila prepričanje, da bo podpora EU med Hrvati po vstopu narasla. Prepričana je, da se bo okrepila tudi gospodarska rast, odprle pa se bodo tudi nove možnosti sodelovanja s Slovenijo. "Prihodnje leto bomo zagotovo pozitivno ocenjevali vstop v EU," je prepričana.

Opozorila je, da so bili pogoji, ki jih je Hrvaška morala izpolniti v pristopnem procesu, najtežji v vseh širitvah EU. Hkrati pa je zagotovila, da Hrvaška ne bo postavljala nobenih pogojev za vstop drugim državam, ampak jim bo pomagala, predvsem državam Zahodnega Balkana.

V pristopnem procesu se je veliko stvari spremenilo, je dejala. "Spremenile pa so se na bolje," je prepričana. Izpostavila je predvsem boj proti korupciji in kriminalu, v katerega se je podala njena tedaj vladajoča HDZ. Kot je dejala, je to nekaj najboljšega za prihodnost države. Pri tem je še ocenila, da je v tej regiji premalo pogumnih voditeljev, ki ne bi skrbeli zgolj za priljubljenost, ampak za interese ljudi in torej sprejemali tudi včasih nepriljubljene ukrepe.

V odgovorih na vprašanja iz občinstva se je posvetila tudi odnosom s Srbijo in vprašanju Kosova. Pri tem je menila, da bodo srbski politiki morali slej ko prej priznati realnost in da se ni mogoče več vračati v preteklost. "Treba je gledati naprej, ne nazaj," je dejala in dodala, da vračanje v preteklost, v čas vojn na Balkanu ali druge svetovne vojne, ni produktivno.

Je pa v luči žgoče razprave, ki poteka na Hrvaškem glede dvojezičnih napisov v Vukovarju, opozorila, da je to mesto vendarle posebnega in simbolnega pomena. Šele leta 1998, tri leta po koncu vojne na Hrvaškem, se je tam začela obnova. Mesto je bilo popolnoma porušeno, "kot Hirošima", je dejala. Pri iskanju rešitve problema dvojezičnosti na tem območju pa bi bilo treba predvsem pustiti veliko avtonomije lokalnim politikom, da dosežejo rešitev, ki bo ugodna za obe strani.