Milanović se v petek ne bo sestal s Kosorjevo

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes v Bruslju povedala, da sta s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem prišla do "mogočega predloga arbitražnega sporazuma". Ob tem je napovedala, da ga bo podpisala prihodnji teden, če bo večina v saboru menila, da je to dober sporazum.

Kosorjeva je sredine pogovore s strankami označila za dobre in pojasnila, da naj bi se v petek dopoldne o tem dokončno dogovorila z vodjo opozicije, ki je za premislek o sporazumu potreboval še nekaj časa, kar razume.

Kot je povedala, bo nato s sporazumom šla v sabor. "Če bo večina predstavnikov v hrvaškem saboru menila, da je to dober sporazum, ga bom podpisala prihodnji teden," je napovedala. "Mislim, da se bo vse razpletlo v dobro vseh nas in za to si tudi prizadevamo," je poudarila Kosorjeva, ki je včeraj na izredni seji vlade iskala podporo za arbitražni sporazum. Kosorjeva ni dobila potrebne dvotretjinske večine.

"Če ne dobim mandata, potem ne bom podpisala," je dodala premierka. Na vprašanje, kaj bo potem s pristopnimi pogajanji Hrvaške z EU, je odgovorila, da si lahko vsak sam predstavlja, kaj bo, ampak da to v tem trenutku ni nekaj, kar jo posebej bremeni, saj mora vsaka odgovorna parlamentarna stranka prevzeti svoj del bremena in odgovornosti.

Ob tem je Kosorjeva pojasnila, da sporazum v angleščini vključuje besedo "junction" v delu, ki se nanaša na stik Slovenije z odprtim morjem. "To je eden od elementov in ni dobro, to sem dolžna povedati, izpostavljati le en del sporazuma, še sploh ne ene besede ali stavka, temveč je treba sporazum gledati v kontekstu, ker se nekateri členi med seboj dopolnjujejo, in ko imate pred sabo celoto, lahko vidite pravo sliko o tem, kakšen je pravzaprav ta sporazum," je razložila.

Slovenija dobila dostop do odprtega morja?

Hrvaška časnika Jutarnji list in Večernji list pa sta danes objavila predlog arbitražnega sporazuma, v katerem na prvi strani, v členu 3b piše, da je naloga arbitražnega sodišča med drugim tudi določiti stik Slovenije z odprtim morjem. Jutarnji list je sporazum objavil pod naslovom 'Slovenija je dobila dostop do odprtega morja', bralce pa pozivajo, naj sami ocenijo, katera od strani je bolj popustila.

Hrvaška bo podala enostransko izjavo

Ob tem je zanikala navedbe nekaterih hrvaških medijev, da je Hrvaška ZDA in Bruslju poslala kakršno koli pismo o tem. Po njenih besedah obstaja le osnutek te enostranske izjave, ki bi jo objavili pred ratifikacijo in ki bi bila predstavljena ob razpravi v saboru.

Na vprašanje, ali so bili kakšni poskusi o skupni izjavi glede tega, da sporazum o arbitraži ne prejudicira njenega rezultata, pa je odgovorila, da ne bi bilo dobro, da govori o podrobnostih.

'Sporazum je diplomatski zmazek'

Podpora SDP arbitražnem sporazumu v saboru bo odvisna predvsem od tega, kako ga bo Kosorjeva predstavila poslancem, ter ali se bo opravičila državljanom za škodo, ki jo je HDZ storil v zadnjih šestih letih, je dejal danes v Zagrebu predsednik socialdemokratov Zoran Milanović. Ob tem je povedal, da se s Kosorjevo v petek ne bo sešel.

Dodal je, da je arbitražni sporazum "diplomatski zmazek". "Omenjeni sporazum, ki smo ga v sredo tudi formalno in uradno dobili, leži na mizi dva meseca in čaka na podpis. V omenjenih dveh mesecih v sporazumu, razen enega roka, niso ničesar spremenili. Dva meseca so potekala navidezna pogajanja, potem pa so pričakovali, da bo sabor v dveh dneh sporazum ratificiral," je v izjavi za javnost na sedežu SDP dejal Milanović. Ocenil je, da gre za neodgovorno in neresno obnašanje do političnih partnerjev.

Milanović je še dejal, da mora Hrvaška izbirati med dvema odločitvama, ki sta obe na svoj način slabi. Če Hrvaška sporazuma ne bo sprejela, bo znova prišlo do blokade pogajanj z EU, če pa ga bo sprejela, bo odprta za vsako možno rešitev glede morske in kopenske meje, je še dejal vodja največje hrvaške opozicijske stranke. Dodal je, da sporazum govori o nekaterih elementih, ki jih prej niso omenjali, ter da je sabor že sprejel določena stališča.

Dejal je, da se v sporazumu omenja "stik z odprtim morjem" in še marsikaj neugodnega za Hrvaško. "Od hrvaške premierke pričakujemo, da bo v saboru, kjer se bova srečala, pojasnila, kaj je dobro za Hrvaško in kaj takega je v tem sporazumu, česar ni bilo mogoče doseči pred petimi ali šestimi leti. Zakaj smo izgubili omenjena leta in kdo je za to odgovoren," je še izjavil vodja socialdemokratov.

Milanović je menil, da je Zagreb k predlogu sporazumu dodal "smešno enostransko" izjavo, s katero naj bi se domnevno izognil kakršnemu koli prejudiciranju meje. V njej je Hrvaška zapisala, da nič v sporazumu ne bo razumljeno kot privolitev Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami. Milanović ocenjuje, da je izjava nesmiselna, saj bi bila sestavni del sporazuma, če bi obstajala obojestranska volja.

Po njegovi oceni namreč v predlogu arbitražnega sporazuma dve določili zanikata omenjeno izjavo – v 4. členu, da je arbitražno sodišče edino pooblaščeno za tolmačenje sporazuma, in v 5. členu, da noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za sodišče ne bo imelo pravnega pomena, ne more pa niti prejudicirati odločitve sodišča. Poudaril je, da gre za "pravni in diplomatski zmazek".

Milanović je na koncu povedal, da ni potrebe po dodatnih srečanjih in tolmačenjih ter da bo SDP svojo podporo osnutku arbitražnega sporazuma v saboru pogojeval z jasnimi stališči in z jasnim opravičilom HDZ za vse, kar so storili v zadnjih šestih letih.

Šeks: Dvotretjinska večina ni potrebna

Glede pričakovanega glasovanja o arbitražnem sporazumu v hrvaškem saboru je sicer podpredsednik sabora iz vrst vladajočega HDZ Vladimir Šeks danes izjavil, da po njegovem mnenju za ratifikacijo sporazuma v saboru ni potrebna dvotretjinska večina.

"Glede na to, da arbitražno sodišče po tem sporazumu ni pooblaščeno za spreminjanje meje ampak zgolj za njeno urejanje, po mojem mnenju ratifikacija tega sporazuma z dvotretjinsko večino ni potrebna," je ocenil Šeks. Kot je ocenil, je potrebna zgolj navadna večina 39 poslancev.

Opozicijske stranke s pomisleki

Tudi druge hrvaške stranke, večinoma opozicijske, so imele pomisleke zaradi stika Slovenije z odprtim morjem.

V nasprotju s predstavniki opozicijskih strank je član koalicije iz Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) Milorad Pupovac povedal, da koalicijske stranke arbitražni sporazum podpirajo. Da je sporazum "zelo dober", je še pred iztekom pogovorov povedal tudi predsednik sabora Luka Bebić, član vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ).

Podpredsednica sabora iz vrst liberalcev (HSLS) Đurđa Adlešič je medtem napovedala, da bi lahko v začetku prihodnjega tedna potekala seja sabora o arbitražnem sporazumu, ki ga mora za njegovo veljavnost potrditi dve tretjini hrvaških poslancev. HDZ zato nujno potrebuje podporo največje opozicijske stranke SDP. Kosorjeva se ob morebitni nepodpori sporazuma boji vnovične slovenske blokade. Prvak SNS in poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti pa meni, da si slovenski premier Borut Pahor ne upa več blokirati.

Ravno danes je večina ključnih akterjev v Bruslju: Pahor, njegova hrvaška kolegica Kosorjeva in prvak največje slovenske opozicijske stranke SDS Janez Janša. Neuradno naj bi se srečal s Kosorjevo, s čimer bi sledila Pahorju in Milanoviću, ki sta se srečala v ponedeljek v Zagrebu.

Rudolf razočaran

Hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudolf je danes ocenil, da je predlog arbitražnega sporazuma o slovensko-hrvaški meji za Hrvaško slabši od sporazuma o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001. Ob tem da omogoča dodelitev hrvaških ozemeljskih voda Sloveniji, odpira tudi možnost drugih škodljivih posledic za Hrvaško, je dejal.

V sporazumu Drnovšek-Račan je bilo v koridorju oziroma "dimniku" predvideno odprto morje, v arbitražnem sporazumu pa je ob tej možnosti mogoča "še slabša rešitev: dodelitev hrvaškega ozemlja v koridorju Sloveniji", je poudaril Rudolf, ki je do prihoda Kosorjeve vrsto let sodeloval s hrvaško vlado pri reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje.