Kosorjevo na čelu HDZ zamenjal Karamarko

Danes ponoči je Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), največja opozicijska stranka pri naših sosedih, za novega predsednika izbrala Tomislava Karamarka. Volilna skupščina, na kateri je bil izvoljen nekdanji vodja obveščevalne službe in notranji minister v prejšnji vladi, je trajala kar 19 ur. Zanj je volilo 971 udeležencev skupščine, protikandidata Milana Kujundžića pa je podprlo 860 delegatov.

Glasovanje v drugem krogu se je začelo ob polnoči, izide pa so objavili ob 5. uri. Med kandidati je bila tudi dosedanja predsednica in nekdanja premierka Jadranka Kosor, ki ji preboj v drugi krog ni uspel.

Karamarko, ki je trenutno poslanec, je za favorita veljal že od samega začetka, zdaj pa bo četrti predsednik HDZ, ki so jo do zdaj vodili prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman, nekdanji premier Ivo Sanader, ki se trenutno pred sodiščem zagovarja zaradi obtožb o korupciji, in že omenjena Kosorjeva.

Po izvolitvi na položaj je dejal, da je stranka pokazala željo, da se spremeni in hkrati ostane enotna, da se vrne na zmagovalno pot in razčisti afere, ki so jih zapustili posamezniki. Napovedal je, da bo njegov temeljni cilj zmaga na lokalnih, potem pa tudi na parlamentarnih volitvah, hkrati pa si bo prizadeval za demokratizacijo HDZ.

Napovedal je, da se za stranko začenja novo obdobje, pri tem pa je levosredinski koaliciji sporočil, da se je čas za eksperimentiranje s Hrvaško končal. Poudaril je, da je "čas za novo hrvaško neodvisnost, ki bo temeljila na novem patriotizmu".

Delegati so za namestnika predsednika stranke izbrali Draga Prgometa, zdravnika, ki je v predvolilno tekmo stopil skupaj s Kujundžićem. Izvolili so tudi podpredsednike stranke ter člane predsedstva, glavnega odbora in nadzornega sveta, med katerimi so večinoma privrženci Karamarka. V vrhu stranke ni več sive eminence HDZ, podpredsednika sabora Vladimirja Šeksa.

Na skupščini so spremenili tudi statut stranke in na naslednjih strankarskih volitvah bodo lahko vodilne ljudi v stranki izbirali vsi člani HDZ, in ne le delegati na kongresu.

V Jugoslaviji "oporečnik"

Karamarko je v predvolilni kampanji za predsednika HDZ vztrajal pri ostri protikomunistični retoriki. Zase je dejal, da je bil v času Jugoslavije kot najstnik označen za "kleronacionalista" ter ni imel pravice do potnega lista.

Novi predsednik HDZ velja za eno najbolj protislovnih osebnosti na hrvaški politični sceni, njegovi protikandidati v stranki pa so ga obtožili, da si je s spletkarjenjem, izsiljevanjem in podkupovanjem zagotovil podporo večine delegatov.

Redkobesedni diplomirani zgodovinar Karamarko, ki sogovornika pogosto ne gleda v oči, je kot eden izmed ustanoviteljev HDZ Tuđmanu obrnil hrbet sredi 90. let ter se obrnil k nekdanjemu predsedniku Stipetu Mesiću, ki mu je pomagal pri zmagi na predsedniških volitvah leta 2000.

Nato je v času levosredinske koalicije pokojnega Ivice Račana vodil hrvaško obveščevalno službo, potem pa se je spustili v poslovne vode. Po pisanju hrvaških medijev pa te niso ostale najbolj čiste.

V visoko politiko ga je znova "porinil" nekdanji premier Sanader, ki ga je leta 2008 imenoval za notranjega ministra. Na tem položaju je ostal tudi v vladi Kosorjeve.

Neposredno pred lanskim volilnim porazom HDZ je iz rok Kosorjeve znova prevzel člansko izkaznico HDZ, na hrvaških parlamentarnih volitvah decembra lani pa je bil izvoljen v sabor.