'Kosovo - del Srbije'

Srbski parlament je na seji sprejel novo ustavo države, ki v preambuli opredeljuje, da je Kosovo "sestavni del Srbije, v okviru katere ima široko avtonomijo". Za nov najvišji državni akt je glasovalo 242 od 250 poslancev, kolikor jih šteje sedanji skupščinski sklic. Parlament je sprejel tudi sklep o razpisu referenduma, na katerem bo novo ustavo morala potrditi še več kot polovica volilnega telesa Srbije. Referendum naj bi bil konec oktobra.

Z novo ustavo je opredeljeno, da je Srbija država srbskega ljudstva in državljanov, ki živijo v njej, ter da temelji na vladavini prava in socialni pravičnosti, na načelih državljanske demokracije, človekovih in manjšinskih pravic in svoboščin, kot tudi pripadnosti evropskim vrednostim.

V preambuli predloga nove ustave je zapisano, da je Kosovo "sestavni del ozemlja Srbije" in da ima "v okviru suverene države Srbije široko avtonomijo", zaradi česar so "vsi državni organi v skladu z ustavo dolžni varovati državne interese Srbije v pokrajini v vseh notranjih in zunanjih političnih odnosih". V 183. členu ustave pa piše, da ima Srbija avtonomni pokrajini Vojvodino in Kosovo, s tem, da bo "bistvo avtonomije Kosova urejeno s posebnim zakonom, za sprejem katerega velja postopek, ki je predviden za spremembo ustave".

S stališčem, da mora Kosovo ostati v Srbiji, so se strinjale tako vladajoče kot opozicijske stranke, med usklajevanjem osnutka ustave pa se je najbolj zatikalo pri opredeljevanju avtonomije Vojvodine. Za večino strank ni bila sprejemljiva zahteva posameznih politikov iz Novega Sada, da pokrajina ponovno dobi zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, kar vse je izgubila leta 1990 po sprejetju tako imenovane Miloševićeve ustave.

Z danes sprejetim najvišjim državnim aktom Srbije je Vojvodina dobila "finančno avtonomijo", s katero naj bi bili pokrajini zajamčeni izvirni prihodki in "minimalna raven lastnega proračuna", ki naj bi bil "težak" sedem odstotkov državnega proračuna. Vojvodina in vse druge lokalne samouprave v Srbiji bodo imele pravico razpolagati s premoženjem na svojih območjih, kar naj bi bil dokaz "resnične decentralizacije oblasti v Srbiji".

Srbija se je oblikovanja nove ustave lotila po strmoglavljenju režima zdaj že pokojnega Slobodana Miloševića oktobra 2000, resneje pa dejansko šele spomladi leta 2004, ko je krmilo vlade prevzel Vojislav Koštunica in poskrbel za prvi osnutek najvišjega državnega akta. Februarja lani so osnutek ustave pripravili tudi sodelavci srbskega predsednika Borisa Tadića. Pravniki so zatrjevali, da med osnutkoma ni bistvenih razlik, danes sprejeta ustava pa naj bi bila sublimacija obeh, kar je potrdil tudi Tadić.

Da Srbija šest let po političnih spremembah ni dobila nove ustave, naj bi bila "kriva" prav Miloševićeva ustava iz leta 1990, v kateri so bili za njene spremembe oziroma za sprejetje novega najvišjega državnega akta predpisani precej zahtevni pogoji. Tudi za spremembe danes sprejete ustave bo veljal pogoj, da morajo dobiti najmanj dvotretjinsko podporo v skupščini, vendar bo za odločanje na referendumu v prihodnje zadostovala večina tistih, ki se ga bodo udeležili.

Srbija je pohitela s pripravo nove ustave, ko je zaznala, da pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, ki sta jih Beograd in Priština začeli februarja na Dunaju, morda ne bodo pripeljala do rešitve, ki bi bila ugodna zanjo. Dodatni razlog je vztrajanje mednarodne skupnosti pri stališču, da je treba status Kosova opredeliti do konca leta. Mednarodna skupnost vztraja tudi pri opredelitvi, da glede Kosova ne bo vrnitve na stanje pred letom 1999, da ne bo dopustila njegove delitve in tudi ne združitve s kakšno drugo državo.

Da je Kosovo poglavitni razlog za nenadno naglico v pripravah ustave, je potrdila že seja srbske skupščine 12. septembra. Takrat so se dogovorili, da je treba pospešiti oblikovanje ustave in v njej opredeliti, da je Kosovo "sestavni del suverene države Srbije s široko avtonomijo". Kot je tedaj pojasnil premier Koštunica, bodo z vključitvijo tovrstnega določila v ustavo "poslali svetu nedvoumno sporočilo, da Srbijo kot državo zavezuje edino in izključno tisto, kar piše v njenem najvišjem pravnem aktu".