Srbija od Mednarodnega sodišča pričakuje odgovor na vprašanje, ali je bila razglasitev neodvisnosti zakonita. Kosovski premier Thaqi je včeraj povedal, da bodo kosovske oblasti spoštovale odločitev omenjenega sodišča. "Sprejeli bomo njihovo odločitev in jo preučili," je povedal Thaqi.
Kosovo danes praznuje prvo obletnico razglasitve neodvisnosti. 17. februarja 2008 so se kosovski Albanci veselili na ulicah glavnega mesta, kosovski Srbi pa so s strahom in besom spremljali razglasitev samostojnosti.
Kosovski predstavniki so takrat napovedovali svetlo prihodnost za vse prebivalce Kosova, toda težave ostajajo in se poglabljajo. Največja težava, s katero se soočajo, je brezposelnost, ki naj bi bila po nekaterih podatkih več kot 50-odstotna. Podatek, da številni lahko preživijo le s finančno pomočjo sorodnikov, ki si služijo kruh v tujini, kaže na to, da je država v hudi ekonomski krizi. Kosovski premier Hashim Thaqi sicer ocenjuje, da je država pokazala napredek, saj naj bi lani zabeležili šestodstotno gospodarsko rast. Med prebivalstvom pa je čutiti zaskrbljenost. Dela ni, revščina je na vsakem koraku, socialni transferji pa očitno ne delujejo, kot bi morali oziroma jih sploh ni.
Še vedno je zelo svež spomin na 24-letnega študenta književnosti, ki je skušal v Prištini storiti samomor s skokom s stavbe. Razlog: Slovenija je zavrnila njegovo prošnjo za delovno vizo in s tem tudi možnost za boljše življenje. Povprečna plača na Kosovu znaša 220 evrov. Mladi ne vidijo perspektive, večina pa želi pobegniti na Zahod. Toda brez viz lahko potujejo le v Albanijo, Črno goro in Makedonijo. Socialno stisko pa ne čutijo le kosovski Albanci, temveč tudi kosovski Srbi.
54 držav priznalo Kosovo
V prvem letu je Kosovo priznalo 'le' 54 držav, med njimi je 22 članic Evropske unije. Slovenija je Kosovo priznala 5. marca lani. "Ni pomembno, koliko držav nas je priznalo, temveč kdo nas je priznal. Ta priznanja so bila pričakovana in še se jih bo zvrstilo. Ne morete pričakovati, da nas bo cel svet priznal ob istem času. Kosovo se bo vključilo v zvezo Nato, Evropsko unijo in Združene narode. Priznal pa nas bo cel svet,“ je včeraj povedal Thaqi.
Za največje podpornike kosovske neodvisnosti veljajo ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama je ob tej priložnosti kosovskemu predsedniku Fatmirju Sejdiuju sporočil, da jih bodo še naprej podpirali v prizadevanjih, da postanejo polnopravna članica mednarodne skupnosti.
Kosovske oblasti so sporočile, da so himna, zastava, grb, nova ustava in varnostne sile uspehi, ki jih je Kosovo kot samostojna država uresničilo v teh 12 mesecih. Toda kritiki, tako albanska opozicija kot kosovski Srbi, so si enotni – kosovske oblasti niso storile skorajda nič, da bi uspešno izvedle integracijo srbskih prebivalcev v kosovsko družbo. Nekdanji premier Kosova in aktualni predsednik stranke Socialdemokratske stranke Kosova (SDPK) Agim Ceku tako meni, da bi lahko oblasti storile več v tem času. "Lahko bi povečali število držav, ki so priznale samostojno Kosovo. Moramo biti bolj aktivni. Več bi lahko storili na področju krepitve države, integracije predvsem srbskega prebivalstva v ustavnopravni sistem Kosova in v vsakdanje življenje,“ je kritično ocenil Ceku in dodal, da so Srbi še vedno zmedeni in zaskrbljeni. "Zmedeni so zaradi politike uradnega Beograda, ki še vedno manipulira z njimi, in kosovskih oblasti. Kljub odločitvi, da ostanejo na Kosovu, ne zaupajo našim oblastem. Rešitev vidim v tem, da Beograd pusti pri miru kosovske Srbe. Oni morajo sami odločati o svoji usodi, ne pa nekdo, ki nikoli ni bil na Kosovu in tudi ne načrtuje življenja v tej državi. Na drugi strani pa so naše kosovske institucije. Le-te morajo storiti veliko več, da bi pridobile zaupanje kosovskih Srbov. Tako bi Srbi sprejeli Kosovo za svojo domovino in Prištino za glavno mesto,“ je kritičen Ceku.
Nekaj statistike
Po podatkih Združenih narodov na Kosovu živi okoli dva milijona prebivalcev. Med njimi je približno 130 tisoč Srbov. 60 tisoč jih živi na severu države, ostalih 70 tisoč pa živi po enklavah, kjer jih varujejo pripadniki Kforja in mednarodne policije.
Okoli 45 odstotkov prebivalcev živi pod mejo revščine oziroma z manj kot 1,5 evra na dan. Povprečna plača znaša 220 evrov na mesec.
Na Kosovu je pomanjkanje električne energije, čeprav je mednarodna skupnost v zadnjih devetih letih vložila kar 800 milijonov evrov za ureditev teh težav.
Finančna kriza bi lahko resno prizadela Kosovo, saj kosovski Albanci na delu v tujini pošiljajo okoli 500 milijonov evrov sorodnikom na Kosovo. Prav ti delavci pa so zaposleni v tistih vejah industrije, ki jih je kriza najbolj prizadela – v gradbeništvu in avtomobilski industriji.
Mednarodne organizacije opozarjajo, da je Kosovo ključna točka v tihotapljenju mamil in ljudi na Zahod.
