Več kot dve leti in pol po prihodu mednarodnih mirovnih sil na Kosovo, so v soboto v pokrajini potekale splošne volitve za 120 mest v pokrajinski skupščini. Ti bodo nato izvolili predsednika parlamenta, ki bo predstavljal pokrajino skupaj s predstavnikom mednarodne skupnosti. Po volitvah bodo ustanovili tudi svojo vlado z 12 ministri, od tega je eno ministrsko mesto predvideno za predstavnika srbske narodnosti.
"Naš cilj je premostiti razlike med prebivalci Kosova, tako da bodo lahko živeli drug ob drugem in skupaj ustvarjali prihodnost pokrajine," je dan pred volitvami napovedal civilni upravitelj pokrajine Hans Haekkerup.
Čeprav se tako civilna oblast Unmik in Kfor na eni strani kot tudi lokalne oblasti na drugi strinjajo, da so prebivalci Kosova v dveh letih sobivanja dosegli viden napredek, se obenem zavedajo, da jih čaka še veliko dela, predvsem na področju varnosti in gospodarstva. Največjo oviro pri reševanju težav vidijo v še vedno precej nejasnem političnem in diplomatskem statusu. Meje delovanja še vedno niso jasne, ne smejo pa kratiti jugoslovanske suverenosti, pod katero naj bi pokrajina še vedno spadala. Številni zaposleni v misiji na Kosovu se tako borijo z mlini na veter in opozarjajo, da težav ne bodo premostili, dokler se ne določi pravni status pokrajine.
Opazovalci opozarjajo tudi na slabo ekonomsko situacijo, nered v pravnem sistemu, rastoči kriminal in predvsem na še vedno močno sovraštvo med Albanci in Srbi. Slednji še vedno živijo v enklavah, popolnoma izolirani in zaščiteni s Kforjevimi vojaki.