Koštunica je po objavi kandidature dejal, da se ne predaja in da se bo še naprej boril za svoj politični program ter izgradnjo institucij demokracije. Odločitev zanjo ni bila enostavna, pravi Koštunica, sprejel pa jo je predvsem zato, da bi končal delo, ki mu ga na prejšnjih, razveljavljenih volitvah ni uspelo dokončati zaradi številnih preprek.
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroslav Labus, ki je bil Koštuničev protikandidat na razveljavljenem drugem krogu predsedniških volitev 13. oktobra, se je odločil, da na ponovljenih volitvah ne bo kandidiral.
Kandidati za srbskega predsednika lahko kandidature vložijo do 17. novembra opolnoči in sicer skupaj z najmanj 10.000 podpisi podpore. Šešelj je tako za svojo kandidaturo, ki jo je že predal osrednji srbski volilni komisiji, zbral več kot 14.000 podpisov državljanov.
