Znan sem kot kritik haaškega sodišča, vendar pa moramo prav zato, da bi lahko vplivali na to, da bi bilo sodišče bolj v skladu s pravom, pravno rešiti vprašanje sodelovanja s sodiščem, je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Blic dejal Koštunica. "To je med drugim tudi edini način, da se zaščitimo kot država in da pomagamo svojim državljanom, ki se znajdejo na seznamu haaškega sodišča," je še dejal Koštunica.
Jugoslovansko ustavno sodišče je v torek razsodilo, da je odlok jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki ga je vlada sprejela 23. junija, neustaven. Omenjeni odlok je ustavno sodišče sicer začasno zamrznilo 28. junija, na dan izročitve nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Haagu. S sprejetjem odloka o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem se je odprla pot za njegovo izročitev. ZRJ je s sprejetjem omenjenega odloka izpolnila tudi enega glavnih pogojev mednarodne skupnosti za sprostitev obsežne finančne pomoči ZRJ.
Protest posebnih enot srbske tajne policije
V Srbiji pa se nadaljuje protest pripadnikov posebnih enot srbske tajne policije, ki od petka blokirajo cesto v bližini mesta Kula. Kakih 30 pripadnikov specialnih enot je z desetimi oklepniki za nekaj časa blokiralo cesto Novi Sad-Subotica. S tem želijo izraziti nezadovoljstvo, ker v Srbiji ni zagotovljena zakonska podlaga za sodelovanje s haaškim sodiščem. Protestirajo tudi proti sodelovanju pri aretaciji dveh domnevnih srbskih vojnih zločincev, ki bi ju morali izročiti Haagu.
Kot je povedal eden od predstavnikov protestnikov, posebne enote ne bodo sodelovale pri aretacijah domnevnih vojnih zločincev, dokler v Srbiji ne bo zagotovljena zakonska podlaga za sodelovanje s haaškim sodiščem. Pripadniki Rdečih baretk, ki so se v času Miloševićevega režima borili na območju Hrvaške, BiH in Kosova, so zahtevali tudi odstop srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića, je poročal beograjski radio B-92.
