V novi srbski vladi bodo člani štirih strank - Koštuničeve Demokratske stranke Srbije (DSS), G17 plus Miroljuba Labusa, koalicije Srbskega gibanja prenove (SPO) Vuka Draškovića in Nove Srbije (NS) Velimirja Ilića.

Kot najpomembnejše naloge nove vlade je Koštunica izpostavil rešitev državnega statusa Srbije in njenega statusa v okviru državne skupnosti SČG, gradnjo institucij in pravne države ter vstop SČG v Evropsko unijo. Ob tem je poudaril, da vstop v EU nima alternative in da bo nova vlada takoj začela s prilagajanjem evropski zakonodaji.
Da mora nova srbska vlada najti rešitev za državni status Srbije, je Koštunica menil zato, ker je ta zdaj pod vprašajem, saj na delu ozemlja, na Kosovu, nima oblasti, ampak je v rokah mednarodne skupnosti. Ob tem je napovedal, da si bo nova vlada prizadevala za kantonizacijo Kosova ali pa za njegovo delitev na entitete, s čimer želi doseči zaščito oziroma vsebinsko avtonomijo srbskega prebivalstva v pokrajini. Pri tem bo po njegovih besedah treba upoštevati stanje v pokrajini iz leta 1999, saj se je po tem letu spremenila njena nacionalna sestava. Poudaril je še, da statusa Kosova ne bo moč reševati z neodvisnostjo pokrajine.
V predstavitvi programa nove vlade je Koštunica med drugim tudi dejal, da bo nova vlada reformno usmerjena in da bo stabilnost dinarja prednostna naloga njene gospodarske politike. Glede sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pa se bo zavzemala za dvosmerno sodelovanje. Kot je pojasnil, si bodo prizadevali, da bi vsem haaškim obtožencem iz SČG sodili na sodiščih v SČG in da bi tam prestajali tudi kazni, dodal pa še, da bo Beograd vsem haaškim obtožencem nudil pomoč pri obrambi.
Nova imena, Draškovića nikjer
Iz svoje DSS je Koštunica za ministre predlagal Dragana Jočića (notranje zadeve), Zorana Stojkovića (pravosodje), Zorana Lončarja (državna uprava in lokalna samouprava), Radomirja Naumova (rudarstvo in energetika), Aleksandra Popovića (znanost in zaščita okolja), Ljiljano Čolić (šolstvo in šport), Milana Radulovića (verstva), Predraga Bubala (gospodarski odnosi s tujino) ter Dragana Maršičanina (gospodarstvo).
Ob Labusu bodo v vladi iz G17 plus bivši guverner Narodne banke Jugoslavije Mlađan Dinkić (finance), Ivana Dulić-Marković (kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo), Tomica Milosavljević (zdravje), Slobodan Lalović (iz Socialdemokratske stranke - SDP; za delo, zaposlovanje in socialno politiko).
Iz koalicije SPO-NS je Koštunica za ministre predlagal predsednika NS Velimirja Ilića (kapitalska vlaganja), Bojana Dimitrijevića (trgovina, turizem in storitve) ter Dragana Kojadinovića (kultura) in Vojislava Vukčevića (diaspora), predsednika SPO Vuka Draškovića pa ni predlagal za nobeno funkcijo.